Darja Kocbek
Danes se v Bruslju začenja eden od ključnih sestankov v prihodnjih sedmih letih. Voditelji članic EU se začnejo pogajati o večletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027. Osnova za ta pogajanja je 53 strani dolg predlog, ki ga je prejšnji teden objavil predsednik evropskega sveta Charles Michel. S tem predlogom nihče ni zadovoljen. Poznavalci ocenjujejo, da se na tem vrhu, za katerega je po neuradnih informacijah Michel kot sklicatelj predvidel tri dni, še ne bo mogoče dogovoriti.
1095 milijard evrov je predlog proračuna EU
Najbolj porezali denar za razvoj podeželja
V Michelovem predlogu je zmanjšanje kohezijskih sredstev za Slovenijo še vedno preveliko in ne rešuje problematike zahodne Slovenije, ki z uporabo novejših statističnih podatkov izgubi ogromno. Slovenija meni, da ne sme biti izrazitega padca sredstev ne na ravni držav ne regij. V Michelovem predlogu je najbolj med vsemi programi predvideno znižanje sredstev za razvoj podeželja, Slovenija pa se zavzema za povečanje sredstev na področju te politike. Zunanji minister Miro Cerar je v ponedeljek v Bruslju po poročanju STA povedal, da je glavni nosilec pogajanj za Slovenijo predsednik vlade v odhajanju Marjan Šarec.
Vodja skupine držav, ki nasprotujejo zmanjšanju zneska za kohezijo, je Portugalska, da Michel v svojem predlogu kmetijstvu ne priznava vloge, ki jo ima zlasti pri zelenem prehodu, opozarja Španija.
Med stališči neto plačnic bo kot doslej ključno stališče Nemčije kot največje plačnice v proračun EU. Finančni minister Olaf Scholz je v ponedeljek napovedal, da bo ta država prispevala več kot doslej. Je pa tudi opozoril, da je Michelov predlog korak nazaj, ker je v njem "veliko premalo modernih politik". Med drugim bi moral predvideti obdavčitev mednarodnih internetnih koncernov, ki morajo več prispevati k financiranju "našega skupnega dobrega".
Merklova nasprotuje znižanju popustov
Med neto plačnicami najbolj odločno nasprotujejo povečanju proračuna EU nad en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) Avstrija, Danska, Nizozemska in Švedska. Vse štiri pa hkrati zahtevajo ohranitev svojih popustov pri plačilu v proračun EU ali tako imenovanih rabatov. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo imela pri pogajanjih ključno besedo tudi zato, ker bo Nemčija v drugi polovici leta predsedovala svetu EU, po poročanju Reutersa nasprotuje zmanjšanju rabatov. Dogovor pa bo po njenih besedah mogoče doseči le, če bodo vse članice pripravljene sprejeti kompromise.
Ohranitvi rabatov odločno nasprotuje 15 držav članic, med katerimi je Francija kot druga največja plačnica v proračun EU. Francija popusta oziroma rabata nikoli ni imela. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bo imel pri pogajanjih o novem večletnem proračunu EU prav tako eno od glavnih besed, pravi, da omejitev zneska proračuna na en odstotek BDP večinoma zahtevajo tiste države članice, ki zagovarjajo hitrejšo širitev EU z novimi članicami. "To je kos kruha, ki se veča, količina masla pa ostaja enaka," je dejal Macron.
