Sirskega prosilca za azil, obtoženega umora, zaradi katerega so lani v vzhodnonemškem mestu Chemnitz izbruhnili nasilni protesti skrajnih desničarjev, so v četrtek spoznali za krivega. Štiriindvajsetletnega Alaja Šejkija je višje sodišče v Chemnitzu obsodilo na devet let in šest mesecev zapora. Sojenje je iz varnostnih razlogov potekalo v Dresdnu, prestolnici nemške zvezne dežele Saške. Trenutek izreka obsodbe je bil precej kritičen, saj je sledil samo dober teden po deželnih volitvah na Saškem, na katerih bi lahko zmagala skrajnodesničarska in priseljevanju nenaklonjena stranka Alternativa za Nemčijo. Razsodba je sledila skoraj leto zatem, ko naj bi bila Šejki in njegov pajdaš po sporu do smrti zabodla 35-letnega mizarja Daniela Hilliga, ki je bil po poreklu Kubanec. Glavni osumljenec v tem primeru je 22-letni Iračan, ki so ga nemški mediji poimenovali le Farhad A., je še vedno na prostosti in je domnevno že pobegnil iz države.
Vzdušje v Chemnitzu se je zaostrilo po objavi vesti o Hilligovi smrti, nato so izbruhnile dvodnevne nasilne skrajnodesničarske demonstracije, med katerimi je bilo ranjenih več ljudi. Na video posnetkih je bilo videti, kako so udeleženci demonstracij po ulicah preganjali vse, ki so na videz vsaj malo spominjali na tujce. Nekateri protestniki so nosili transparente z nacističnimi sporočili in pozdravljali mimoidoče z dvignjeno iztegnjeno roko. Eden od slednjih je bil kasneje zaradi nacističnega pozdrava obsojen na pet mesecev zapora. Potem ko je policija prekinila tamkajšnji ulični festival, je Chemnitz postal prizorišče enotedenskih skrajnodesničarskih protestov, ki se jih je udeležilo na tisoče neonacistov iz vse države. Ti so lahko zdaj po obsodbi prosilcev za azil zadovoljni.
Zaradi nemirov v Chemnitzu je bila ogrožena tudi prihodnost koalicijske vlade Angele Merkel. Glasnik nemške kanclerke Steffen Seibert je tedaj obsodil napade in dejal, da "v Nemčiji ni prostora za taka razgrajaška zborovanja, širjenje sovraštva na ulicah ter preganjanje ljudi, o katerih se zdi, da prihajajo iz drugih kultur". Toda Hans-Georg Maassen, direktor nemške obveščevalne službe, je takrat javno ugovarjal kanclerki. Za časnik Bild je izjavil, da dvomi o verodostojnosti medijskih poročil o tem, kako so desničarski skrajneži po ulicah Chemnitza preganjali tujce, in da gre za namerno razširjanje lažnih informacij. Maassena so pozneje zaradi teh izjav odpustili, vladajoča koalicija, ki jo sestavljata desnosredinska stranka CDU Angele Merkel in levosredinska SPD, pa se je znašla na robu razpada.
