Zaostritve v Kataloniji: Suspendirali predsednico parlamenta Lauro Borras

Predstavniki treh katalonskih levičarskih strank, vladnih Katalonske republikanske levice ERC in skrajno leve stranke CUP ter opozicijske socialistične stranke PSC, so včeraj suspendirali predsednico katalonskega parlamenta Lauro Borras, ki pripada stranki Junts per Catalunya, vezani na nekdanjega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki živi v izgnanstvu. Trojica ni pristala na zahtevo predsednice, da bi o njenem suspenzu odločal parlament na plenarnem zasedanju. Do suspenza je prišlo, ker je Borrasova v preiskavi. Obtožba zadeva njeno dejavnost v času izpred sedmih let, ko je bila ministrica za kulturo in je povezana s financiranjem Instituta Lletres catalanes, ene najpomembnejših katalonskih kulturnih ustanov. Sama je vedno zanikala kakršnokoli odgovornost. Prvotno je obtožnica zadevala tudi korupcijo, kasneje pa jo je sodišče spremenilo in gre samo za upravne nepravilnosti. Kljub temu je predsedstvo parlamenta prvič v zgodovini uporabilo določilo, ki dovoljuje suspenz poslancev, če so obtoženi korupcije. Ampak kot rečeno, te obtožbe ni več.

Madrid stopnjujoče pritiska

Gre za dogodek, ki kaže na dvojno zaostritev odnosov, med Španijo in Katalonijo, a obenem tudi znotraj katalonskih strank neodvisnosti. Suspenz Borrasove je samo zadnji v vrsti dogodkov, ki kažejo na zaostritev pritiska Madrida na Katalonce. Sodstvo intenzivno pritiska in v teku je poskus, da bi razveljavili odločitev španske vlade, ki je omogočila izpustitev iz zapora vseh obsojenih politikov in voditeljev organizacij civilne družbe. Obstaja nevarnost, da bi sodniki to odločitev razveljavili in bi se morali obsojenci vrniti v zapor. Eden izmed njih, Jordi Cuixart, nekdanji predsednik nevladne organizacije Omnium Cultural, sicer uspešen podjetnik, se je prav iz te bojazni pred dnevi preselil v Švico, kjer živi v izgnanstvu že nekaj katalonskih politikov. Švica je namreč že pred časom sporočila, de ne bo ugodila po zahtevi po izročitvi ljudi, ki so obtoženi ali obsojeni zaradi političnih dejavnosti.

Madrid je pritiske nekoliko olepšal z obljubo, da bo predlagal uvedbo rabe katalonščine v senatu in tudi v Evropskem parlamentu. To so predstavniki madridske vlade v sredo obljubili na srečanju s predstavniki katalonske vlade; srečanja se nista udeležila ne španski premier Sánchez in niti katalonski predsednik Aragones. Gre očitno za pesek v oči: isto je namreč Kataloniji obljubil nekdanji premier Zapatero leta 2004, ko je, prav tako kot sedaj Sánchez, potreboval katalonske glasove za večino v parlamentu. Je pa v zameno katalonska delegacija zagotovila, da bo delovanje katalonske vlade v skladu s špansko ustavo; kar pomeni, da se Katalonija odpoveduje prizadevanju za neodvisnost.

Napeti odnosi v vladni večini

Stranka Junts je očitno v težavah. Odnosi v vladni večini so napeti: včeraj je odločitev vodstva parlamenta obsodil nekdanji predsednik Katalonije Quim Torra, ki je stranko Junts pozval, naj premisli, ali naj sploh ostane v vladni koaliciji. Jasno je tudi, da odpovedi boja za neodvisnost ne bo sprejela civilna družba. Nevladna organizacija ANC je prav v sredo predstavila letošnjo manifestacijo ob 11. septembru, nacionalnem prazniku Katalonije. Tudi letos predvidevajo množičen sprevod po središču Barcelone, ki se bo končal z običajnimi govori. In geslo manifestacije je seveda Neodvisnost. Svet za republiko, vlada v senci, ki jo iz Bruslja vodi odstavljeni predsednik Carles Puigdemont, pa je prav tako v sredo napovedala manifestacijo v Barceloni ob 5. obletnici referenduma, to je 1. oktobra; na predstavitvi sta sodelovala tudi predstavnika obeh velikih organizacij civilne družbe, ANC in Omnium cultural.