Zvezni sodnik v Minneapolisu v Minnesoti je nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu izrekel 21 let zapora, ker je maja 2020 med aretacijo ubil temnopoltega Georgea Floyda. Gre za dodatno kazen, potem ko je Chauvin že dobil 22 let in pol zapora na državnem sodišču, ker je Floydu pritiskal s kolenom na vrat in ga zadušil, to pa je sprožilo val protestov.
"Res mi ni jasno, zakaj ste naredili to, kar ste naredili. Da nekomu pritiskaš s kolenom na vrat, dokler ne umre, je preprosto narobe. Vaše dejanje je bilo napačno in žaljivo," je Chauvinu v četrtek ob izreku kazni dejal sodnik Paul Magnuson. Odmeril mu je sicer nižjo kazen, kot bi jo lahko. Prvo priložnost za pogojni izpust naj bi Chauvin dobil po 15 letih odslužene kazni. Kazni mu bosta namreč tekli sočasno, odslužil pa ju bo v zveznem zaporu nekje v ZDA. To bo za Chauvina načeloma bolje kot doslej. V Minneapolisu je namreč zaprt v samici, saj ga zaradi njegove varnosti ne morejo spustiti med druge zapornike. Med sojetniki jih je namreč veliko, ki jih je Chauvin v policijski karieri aretiral, obstaja pa tudi bojazen, da bi se mu temnopolti obsojenci maščevali za Floydovo smrt. Tudi v zveznem zaporu drugje v ZDA sicer ne bo zares varen, saj je njegov primer znan po vsem svetu.
Po Floydovem umoru so izbruhnili siloviti protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA, ki so kasneje prerasli v množične proteste proti rasizmu po svetu. Chauvin se je decembra lani, ko je zveznim tožilcem priznal, da je maja 2020 na tleh ležečemu Floydu pritiskal s kolenom na vrat, čeprav ga je ta opozarjal, da ne more dihati, strinjal, da dobi od 20 do 25 let zapora zaradi kršenja državljanskih pravic. Za umor so mu že sodili na državnem sodišču, zvezno tožilstvo pa ga je še dodatno obtožilo kršenja državljanskih pravic z umorom. V ZDA ima zvezno tožilstvo pravico posredovati v tovrstnih primerih, ker državne porote na jugu v preteklosti zelo pogosto niso obsojale belcev za umore temnopoltih.
Zvezni tožilci so zahtevali, da sodnik Chauvinu izreče 25 let zapora. To so v četrtek na sodišču zahtevali tudi družinski člani ubitega. Zagovorniki so medtem predlagali 20 let zapora, ker je sprejel odgovornost za svoje dejanje in je že bil obsojen na 22 let in pol zapora na državnem sodišču. V njegov prid je pred izrekom sodbe govorila tudi njegova mati Carolyn Pawlenty, ki je dejala, da ni šel v službo z namenom, da bi nekoga ubil. Zavrnila je tudi obtožbe, da je rasist. Chauvin je ob izreku kazni na državnem sodišču sorodnikom ubitega izrazil sožalje in obžalovanje. Sicer pa je ob priznanju krivde zveznim tožilcem priznal, da je od leta 2014 najmanj sedemkrat uporabil pretirano silo, pri čemer pa ni nikogar ubil.
Pri aretaciji Floyda zaradi poskusa nakupa cigaret s ponarejenim bankovcem so sodelovali še trije policisti. Tou Thao, J. Alexander Keung in Thomas Lane so bili na zveznem sodišču februarja letos obsojeni zaradi sostorilstva, vendar jim sodnik še ni izrekel kazni. Vsi trije čakajo tudi še na izrek kazni na državnem sodišču. Lane je na državnem sodišču priznal krivdo za nenamerni uboj, kazen mu bodo izrekli 21. septembra. Preostala dva policista sta priznanje zavrnila, izrek kazni zanju pa bo 24. oktobra. (sta)
