Uroš Esih
Razpadanje hladnovojne bipolarne strukture mednarodne ureditve je proces, ki na nekaterih področjih ni zaključen niti tri desetletja po koncu hladne vojne. Pogodba o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki so jo leta 1987 podpisale ZDA in takratna Sovjetska zveza, je vse do prejšnjega tedna predstavljala enega temeljnih gradnikov varnostne ureditve, ki je bila še posebej pomembna za Evropo. Iz pogodbe so najprej prejšnji teden izstopile ZDA, nekaj dni za tem je enako storila še Rusija. Iz celega sveta dežujejo opozorila, da odpoved pogodbe INF odpira novo oboroževalno tekmo in spodkopava mednarodno varnost in stabilnost.
Kitajska čaka na povabilo za pogajalsko mizo
Zakaj so ZDA izstopile iz pogodbe INF? Trn v peti ZDA, za njimi pa trdno stojijo vse države članice zveze Nato, je ruska raketa 9M729, ki naj bi bila v nasprotju z določili pogodbe INF. Američani, resda brez predloženih dokazov, trdijo, da imajo omenjene ruske rakete domet vsaj 2600 kilometrov, INF pa prepoveduje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Rusija na drugi strani vztraja, da je maksimalni doseg spornih raket 480 kilometrov.
- Pogodba o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki so jo leta 1987 podpisale ZDA in takratna Sovjetska zveza, je predstavljala temelj varnostne ureditve.
- Odpoved sporazuma varnostno situacijo v Evropi poslabšuje.
- Slovenija zastopa stališče, da naj se zagotovi ustrezno nasledstvo pogodbe INF.
Javno mnenje v Evropi proti namestitvi ameriških raket
Evropa, ki sama ne premore tovrstnega orožja, je do zdaj veljala za profiterja sporazuma INF, odpoved sporazuma pa varnostno situacijo v Evropi poslabšuje. "Odpoved sporazuma ameriškemu predsedniku Trumpu na neki način tudi služi kot ameriški opomin evropskim državam, da niso pošteno igrale partije s članstvom v zvezi Nato, ker niso spoštovale dogovorov o trošenju dveh odstotkov BDP za obrambo," je prepričan Prebilič, ki meni, da je neobstoj sporazuma slab za Evropo. In kaj lahko Evropa naredi v tej situaciji? "Evropa se lahko z diplomatsko spretnostjo potrudi, da bi tri velike države našle skupen jezik in pot do novega sporazuma," odgovarja obramboslovec.
Da bi prišlo do namestitve ameriških jedrskih raket srednjega dosega v Evropi, Prebilič ne verjame, saj "v Evropi javno mnenje še nekaj šteje, zato si ne predstavljam, da bi lahko prišlo do namestitve raket v Evropi". Slovenija zastopa stališče, da naj se zagotovi ustrezno nasledstvo pogodbe INF, ki bi ohranilo nadzor nad oborožitvijo z raketami srednjega in krajšega dosega.
