Vojislav Bercko
Poznata se že dobro desetletje, skupaj naj bi bila preživela že več kot 70 ur, a Joe Biden in Xi Jinping sta se včeraj na indonezijskem otoku Bali na predvečer vrha skupine G20 prvič srečala v novih vlogah. Biden, ki je kot podpredsednik Baracka Obame nadobudnega Xija spoznal, še preden je ta leta 2012 postal generalni sekretar kitajske komunistične partije, je zdaj 46. predsednik ZDA, Xi pa je v tem času zgradil kult svoje osebnosti in na nedavnem partijskem kongresu prejel še tretji zaporedni petletni mandat na čelu partije in države, kar ga postavlja ob bok ustanovitelju komunistične Kitajske Mao Cetungu.
Svet je dovolj velik, da lahko v njem uspevata obe državi
Odnosi med največjima svetovnima velesilama so sicer nevarno blizu ledišča in od prvega neposrednega srečanja po Bidnovem prihodu v Belo hišo 20. januarja lani in nekaj opravljenih telefonskih pogovorih ni bilo večje otoplitve. Analitiki se strinjajo, da vsaj nove ohladitve ni bilo. Predsednika sta poudarila pomen premoščanja razlik in izogibanja konfliktu med državama, se strinjala, da se jedrska vojna ne sme začeti, in si izmenjala opozorila glede Tajvana. "V sedanjih okoliščinah imajo Kitajska in ZDA več skupnih interesov in ne manj," je dejal Xi po srečanju in poudaril, da Peking ne želi izzivati ZDA ali spreminjati obstoječega reda. Zavzel se je za to, naj strani spoštujeta druga drugo, in ocenil, da je svet dovolj velik, da lahko v njem uspevata obe državi. Biden pa je po triurnih pogovorih dejal, da sta velesili odgovorni, da svetu pokažeta, da lahko "obvladujeta razlike in preprečita, da bi tekmovalnost prerasla v konflikt".
Voditelja sta si po poročanju tiskovnih agencij nekoliko ostrejše besede izmenjala pri vprašanju Tajvana. Biden je, kot je povedal po pogovoru, Xiju dejal, da Kitajski agresivni ukrepi proti Tajvanu spodkopavajo mir in stabilnost v Tajvanski ožini in širši regiji ter ogrožajo svetovno blaginjo. Kitajskemu voditelju naj bi bil tudi dal vedeti, da ZDA nasprotujejo kakršnim koli spremembam glede Tajvana. Washington je namreč že mnogokrat poudaril, da je otok pripravljen braniti tudi vojaško. "Vprašanje Tajvana je v samem jedru kitajskih temeljnih interesov in prva rdeča črta, ki se je v kitajsko-ameriških odnosih ne sme prestopiti," pa je bil jasen Xi in dodal, da je rešitev tajvanskega vprašanja stvar Kitajcev. Napetosti med ZDA in Kitajsko zaradi Tajvana so se močno povečale, potem ko je poleti otok obiskala predsednica predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi in več drugih tujih delegacij. Peking je v odzivu na obiske močno okrepil vojaški pritisk na Tajvan, ki ga v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja.
Biden je Xija tudi pozval, naj brzda kitajsko zaveznico Severno Korejo, ki je v zadnjem času izvedla vrsto raketnih poskusov, s tem pa so se okrepile bojazni pred novim, že sedmim jedrskim poskusom. Kot so po pogovoru sporočili iz Bele hiše, je "v interesu vseh članic mednarodne skupnosti, da Severno Korejo spodbudijo k odgovornemu ravnanju". Strinjala sta se, da se jedrsko orožje ne sme nikoli uporabiti, tudi v Ukrajini ne, saj v jedrski vojni ni mogoče zmagati. Xi je sicer dejal, da je Peking zaradi vojne v Ukrajini globoko zaskrbljen.
Ni znano, ali je bilo kaj govora tudi o ekonomskih odnosih dveh najmočnejših gospodarstev na svetu. Bidnov predhodnik Donald Trump jih je namreč spravil na izjemno nizko raven, ko je v okviru svoje politične doktrine Najprej Amerika uvedel carine na celo plejado kitajskih izdelkov in onemogočil delovanje nekaterih kitajskih - zlasti visokotehnoloških - podjetij na območju ZDA. Uradni Peking se je odzval s podobnimi merami.
