Darja Kocbek
Evropska komisija je predstavila naložbeni načrt za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Za izvedbo tega načrta bodo po njeni oceni potrebne naložbe v višini najmanj 1000 milijard evrov. Ker bodo nekatere regije še posebej prizadete in bodo doživele korenite gospodarske ter družbene spremembe, Evropska komisija kot glavno orodje za izvedbo načrta predlaga mehanizem za pravičen prehod.
Financiranje bodo sicer potrebovale vse regije, za tiste, ki jih bo prehod najbolj prizadel, pa bo v dolgoročnem proračunu EU za obdobje od leta 2021 do 2027 prek tega mehanizma na voljo dodatnih 100 milijard evrov. Mehanizem za pravičen prehod bo sestavljen iz treh glavnih virov financiranja. Sklad za pravičen prehod bo zagotavljal predvsem nepovratna sredstva za regije.
Iz tega sklada bo mogoče dobiti nepovratna sredstva za prekvalifikacijo in prezaposlovanje ljudi v druge panoge, pa za pomoč malim in srednjim podjetjem, zagonskim podjetjem in inkubatorjem pri ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti. Podpiral bo tudi naložbe v prehod na čisto energijo, na primer v energijsko učinkovitost. Evropska komisija je za sklad za pravičen prehod predvidela 7,5 milijarde evrov dodatnega denarja k znesku, ki ga je predvidela v večletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027.
Greenpeace: Določiti rok za ukinitev rabe fosilnih goriv
Za vsak evro iz tega sklada bo morala regija iz svoje kohezijske ovojnice sama prispevati najmanj 1,5-krat toliko in največ trikrat toliko. Temeljna logika je, da je prispevek regije sorazmeren z njeno razvitostjo. Revnejše naj bi torej prispevale manj, razvitejše več. Prednost naj bi imele regije z močno industrijsko zgodovino in močnim rudarstvom. Financiranje projektov v povezavi z jedrsko energijo je iz mehanizma za pravičen prehod izključeno, po poročanju STA poudarjajo viri pri Evropski komisiji.
Drugi vir financiranja bo program za pravičen prehod v okviru InvestEU. Njegov namen bo privabljati zasebne naložbe, med drugim v trajnostno energijo in promet, ki koristijo tem regijam in pomagajo njihovim gospodarstvom pri iskanju novih virov rasti. Z 1,8 milijarde evrov naj bi spodbudili približno 45 milijard evrov zasebnih naložb.
Ursula von der Leyen: "Čaka nas preobrazba, kakršne še ni bilo. Uspešna bo le, če bo pravična. In če bo koristila vsem."
Plenković predstavil prioritete Hrvaške
Hrvaški premier Andrej Plenković je včeraj ob predstavitvi prioritet hrvaškega predsedovanja Svetu EU v Evropskem parlamentu izpostavil večletni proračun EU, brexit in širitev unije. Večletni finančni okvir bo moral po besedah Plenkovića zadovoljiti pričakovanja vseh državljanov v vseh članicah, moral pa bo odgovoriti tudi na prihodnje izzive. "Če nam ne uspe, bo to okrepilo tiste, ki nočejo močne EU. In tega ne smemo dovoliti," je opozoril. Zavzel se je tudi za učinkovitejšo EU, ki bo bolj vidna v svetu.
V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU je hrvaški premier dejal, da naj bi bilo to novo izhodišče za izgradnjo novih odnosov med Brusljem in Londonom. Ob tem je opozoril, da je predvideno enajstmesečno prehodno obdobje zelo kratko in da bo potrebnih res veliko naporov, da bo stranema to uspelo. Zavzel se je tudi za to, da se Severna Makedonija in Albanija začneta pogajati o članstvu v EU. Dosežki kandidatk bi morali po njegovem postati osrednja os politike širitve. Evropski poslanci so mu poleg pohval namenili tudi nekaj kritik, predvsem zaradi nasilnega ravnanja hrvaške policije z migranti na meji z BiH. (sta)
