Rusija preprečuje dostop humanitarne pomoči v oblegano mesto Mariupolj, ker želi skriti dokaze o "tisočih ubitih ljudi", je v sredo dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ruske sile naj bi se medtem pripravljale na obsežno ofenzivo na vzhodu in jugu Ukrajine.
"Bojijo se, da bo svet videl, kaj se tam dogaja," je Zelenski povedal za turško televizijo Haberturk. "Mislim, da je v Mariupolju prava tragedija, pekel. Ubili so na tisoče ljudi in na tisoče je bilo ranjenih," je dodal.
"Vemo za tisoče pogrešanih Ukrajincev," je dejal v nagovoru na Telegramu in kot primer navedel nedavno odkritje trupel v Buči. Dejal je, da obstajata le dve možnosti, kaj se je zgodilo s pogrešanimi - ali so jih deportirali v Rusijo ali pa so jih ubili.
Dodal je še, da je Moskva po mednarodnem ogorčenju zaradi posnetkov iz predmestja Buča blizu Kijeva, kjer je bilo po umiku ruske vojske najdenih več sto trupel civilistov, spremenila svojo taktiko.
Ruska vojska zdaj poskuša odstraniti trupla z ulic in kleti na območjih, ki jih je zasedla, vendar bodo za ugotavljanje okoliščin izginotja uporabljena vsa sredstva - preiskave, priče in satelitski posnetki, je dejal Zelenski.
Med drugim so v sredo našli enajst trupel v garaži v Hostomelu, mestecu blizu letališča, kjer so od začetka invazije do umika ruskih sil potekali ostri spopadi. V Hostomelu naj bi po navedbah lokalnih oblasti sicer že v torek pogrešali okrog 400 ljudi.
Enajst mrtvih civilistov naj bi ubili ruski vojaki, je v sredo poročal časnik Ukrajinska Pravda, ki se sklicuje na zapis nekdanjega ukrajinskega notranjega ministra Arsena Avakova na Telegramu. Informacije ni bilo mogoče neodvisno preveriti, dodaja AFP.
Ruska vojska zapustila Černigiv in okolico Kijeva
Ruske sile se medtem prerazporejajo in zbirajo informacije pred ofenzivo v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine, ki vključuje Doneck in Lugansk, je po navedbah britanskega BBC v današnjem poročilu zapisal generalštab ukrajinskih oboroženih sil.
Navajajo še, da naj bi bil glavni cilj ruskih enot prebiti obrambo ukrajinskih sil v regiji Doneck. Poskušali naj bi tudi prevzeti popoln nadzor nad mestom Mariupolj, ob tem pa še naprej obstreljujejo mesto Harkov na severovzhodu Ukrajine.
"Lahko rečemo, da je glavna bitka v središču Mariupolja zaključena," je za rusko državno televizijo v četrtek zjutraj izjavil tiskovni predstavnik proruskih sil v regiji Doneck Eduard Basurin. Ukrajina te trditve zavrača.
Predstavniki ameriškega obrambnega ministrstva so medtem po navedbah BBC sporočili, da naj bi bil umik Rusije iz Kijeva in Černigiva zdaj končan.
Mesto Černigiv severno od Kijeva je še pred nekaj dnevi oblegala ruska vojska. Tamkajšnji lokalni uradnik je danes za BBC dejal, da so imeli komaj kaj hrane in vode, več tednov pa so živeli brez elektrike. Nekatera območja so popolnoma uničena.
Visoki predstavnik Pentagona, ki je želel ostati neimenovan, je dejal še, da je bilo v Ukrajino poslanih 130 ruskih bataljonov, več kot 80 pa naj bi jih bilo še vedno v državi.
Ruska vojaška ofenziva na vzhodu Ukrajine se torej krepi. Rusija in proruske sile po navedbah BBC zdaj nadzorujejo približno 90 odstotkov regije Lugansk in več kot polovico Donecka.
Kuleba članice Nata pozval k nadaljnji pomoči Ukrajini v orožju
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato pozval k nadaljnji pomoči Ukrajini v orožju. Glede sankcij proti Rusiji je poudaril, da bo Ukrajina vztrajala pri popolnem embargu na ruski plin in nafto.
"Moj dnevni red je zelo preprost. Ima samo tri točke. Orožje, orožje, orožje," je povedal Kuleba. "Prepričani smo, da je najboljši način za pomoč Ukrajini, da se ji zagotovi vse potrebno, da se zaustavi ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se rusko vojsko premaga v Ukrajini, na ozemlju Ukrajine, da se vojna ne razširi naprej," je pozval.
Poudaril je, da sta ukrajinska vojska in ukrajinsko ljudstvo v zadnjih tednih pokazala, da se znajo boriti in zmagovati. Vendar pa bodo brez zadostne podpore v obliki vsega orožja, ki ga zahteva Ukrajina, te zmage pospremljene "z ogromnimi žrtvami", je dejal. Povedal je, da potrebujejo letala, protiladijske rakete in težke sisteme zračne obrambe.
"Več orožja dobimo, prej pride v Ukrajino, več človeških življenj bo rešenih. Ne bo več uničenih mest in vasi. In ne bo več ponovitev Buče," je povedal Kuleba, ki se bo udeležil dopoldanskega dela zasedanja zunanjih ministrov Nata.
Članice zveze Nato je pozval, naj opustijo svoje zadržke. "Ker kakor nenavadno se sliši, orožje danes služi miru," je dodal Kuleba.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem ponovil, da "Ukrajina nujno potrebuje nadaljnjo pomoč". "Prepričan sem, da bomo kasneje na srečanju z zunanjimi ministri Nata naslovili potrebo po več sistemih protiletalske zaščite, protitankovskem orožju, lahkem in težkem orožju ter številnih različnih oblikah podpore Ukrajini," je povedal ob prihodu na drugi in tudi zadnji dan zasedanja.
Tako Kuleba kot Stoltenberg sta poudarila, da se pri pomoči Ukrajini ne sme razlikovati med defenzivnim in ofenzivnim orožjem. "Vsako orožje, uporabljeno na ozemlju Ukrajine s strani ukrajinske vojske proti tujemu agresorju, je po definiciji defenzivno," je povedal ukrajinski zunanji minister. Tiste države, ki pravijo, da bodo zagotavljale defenzivno orožje, ofenzivnega pa ne, je označil za "hinavske".
Ruski organ za nadzor medijev nad Google in YouTube
Ruski organ za nadzor medijev Roskomnadzor je sporočil, da bo Googlu prepovedal oglaševanje v Rusiji, njegovo platformo YouTube pa je obtožil širjenja lažnih informacij o dejavnostih ruskih sil v Ukrajini.
"YouTube je postal ključna platforma za širjenje lažnih informacij in vsebin o posebni vojaški operaciji na ozemlju Ukrajine, ki diskreditirajo ruske oborožene sile," tako Roskomnadzor, ki Googlovo platformo obtožuje tudi objavljanja vsebin ukrajinskih "ekstremistov".
Rusija je Google obtožila tudi cenzuriranja ruskih državnih medijev, ker so onemogočili njihove kanale na YouTubu. Google v Rusiji zato ne bo smel več oglaševati vsebin in storitev družbe Google LLC in njenih platform. Poleg tega bodo morali ruski iskalniki na spletu ob vseh Googlovih vsebinah obvezno navesti, da Google in njegove podružnice kršijo rusko zakonodajo.
Ti ukrepi so sicer precej manj strogi od tistih, ki so bili zaradi podobnih obtožb uporabljeni pri družbenih omrežjih Facebook, Twitter in Instagram. Njihove platforme so v Rusiji popolnoma blokirane.
Širjenje vsakršnih informacij, ki diskreditirajo rusko vojsko, se v Rusiji kaznuje tudi z zaporno kaznijo.
Lavrov: Ukrajinski načrt mirovnega sporazuma ni sprejemljiv
Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova načrt mirovnega sporazumma, ki ga je Kijev predstavil Moski, vsebuje "nesprejemljive elemente".
Predlogi ukrajinske strani naj bi se, tako Lavrov, razlikovali od tistih po pogajanjih v Istanbulu 29. marca. "Takšna nesposobnost za pogajanja še enkrat kaže prave namere Kijeva," je izjavil.
Po besedah Lavrova je Kijev pod nadzorom Washingtona, ta pa da Zelenskega "sili, da nadaljuje s sovražnostmi". Ukrajinska stran se je odzvala, da je treba v izjavah Lavrova videti poskus Moskve, da preusmeri pozornost od stanja v Buči. Ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak pa je besede ruskega zunanjega ministra označil za "čisto propagando".
Župan Buče Anatolij Fedoruk je medtem za Deutche Welle izjavil, da so odkrili tri množične grobnice in da je število žrtev v tem mestu vse večje. 90 odstotkov jih ima smrtne rane od metkov, je dal vedeti.
Ukrajina: Nemčija bi lahko storila več
Obenem je bil kritičen do Nemčije, za katero je dejal, da bi lahko glede na svoje zmogljivosti storila več za pomoč Ukrajini.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je medtem povedala zgolj, da Berlin skupaj s partnerji preučuje, kako bi bolj intenzivno in usklajeno pomagali Ukrajini.
Vodja ukrajinske diplomacije je spregovoril tudi o zadnjih predlogih sankcij proti Rusiji. "Še naprej bomo vztrajali pri popolnem embargu na nafto in plin iz Rusije, izključitvi vseh ruskih bank iz sistema Swift ter zaprtju vseh pristanišč za ruske ladje in rusko blago z nekaj izjemami za humanitarne potrebe," je povedal.
Izrazil je upanje, da v prihodnje ne bodo potrebna grozodejstva, kakršno se je zgodilo v Buči, da bodo partnerice sprejele nove sankcije.
Za Kremelj uvedba sankcij proti Putinovima hčerkama nerazumljiva
Kremelj je danes kritiziral nove sankcije ZDA proti Rusiji, ki so med drugim uperjene tudi proti hčerkama ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je odločitev o uvedbi sankcij proti predsednikovima hčerkama težko razumeti.
"To je nekaj, kar je težko razumeti in razložiti," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal Peskov. Kot je pojasnil, se bodo v Moskvi na to ustrezno odzvali.
ZDA so v sredo uvedle nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, ki se med drugim nanašajo na zunanjega ministra Sergeja Lavrova ter Putinovi hčerki Katerini Tihonovi in Mariji Voroncovi. Sankcije uvajajo prepoved poslovanja z njimi in zamrznitev premoženja v ZDA.
Katerina Tihonova je dejavna na področju tehnologije in je tesno povezana z rusko vlado ter obrambno industrijo, je razvidno iz obrazložitve o uvedbi sankcij Washingtona, poroča Reuters. Marija Voroncova pa vodi vladne programe na področju genetskih raziskav, ki so prejeli milijardna sredstva Kremlja in ki jih osebno nadzira Putin.
Washington je nov sveženj sankcij sprejel po razkritju o pobojih civilistov v ukrajinski Buči nedaleč od Kijeva. Ameriški predsednik Joe Biden je poboje v sredo označil za velik vojni zločin.
Peskov je bil danes kritičen tudi do zakona o dodatni dobavi orožja Ukrajini, ki ga je nedavno sprejel ameriški kongres, podpisal pa predsednik Biden. Opozoril je, da bo to imelo "negativen učinek". Dobavljanje različnih vrst orožja Ukrajini ne pripomore k uspehu rusko-ukrajinskih pogajanj, je dejal.
Zunanji ministri zveze Nato, med njimi tudi slovenski minister Anže Logar, bodo danes zaključili dvodnevno zasedanje v Bruslju, v ospredju katerega je ruska invazija na Ukrajino. Na delu zasedanja se jim bodo pridružili tudi zunanji ministri partnerskih držav, vključno z ukrajinskim ministrom Kulebo. V ospredju razprave bo nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini.
Sredina razprava je bila medtem namenjena novemu strateškem konceptu zavezništva.
Von der Leynova in Borrell v petek v Kijev k Zelenskemu
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell se bosta v petek v Kijevu sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so sporočili z Evropske komisije.
"Predsednica bo prenesla sporočilo popolne solidarnosti EU s predsednikom in celotno Ukrajino v ruski invaziji," je na novinarski konferenci v Bruslju povedal glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer.
Stoltenberg: Zaveznice za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini
Zunanji ministri zveze Nato so se danes na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti vojaško pomoč Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba jih je pozval, da pomoč potrebujejo takoj, saj da bo drugače prepozno.
"Strinjali smo se, da moramo okrepiti pomoč Ukrajini," je po zasedanju povedal Stoltenberg. Zaveznice v Natu so pripravljene storiti več tudi glede vojaške pomoči, je poudaril. Dodal je, da se zavedajo nujnosti pomoči.
To, da je pomoč nujna, je na ločeni novinarski konferenci po zasedanju povedal tudi ukrajinski zunanji minister Kuleba.
"Ali nam boste pomagali zdaj, pri čemer govorim o dnevih, ne tednih, ali pa bo vaša pomoč prišla prepozno. In bodo umrli številni ljudje, številni civilisti bodo izgubili domove, številne vasi bodo uničene. Samo zato, ker bo pomoč prišla prepozno," je dejal.
Zaveznice so se strinjale, da je treba pomagati tudi drugim partnericam, ki jih Rusija ogroža, je poudaril generalni sekretar zavezništva. Pri tem je izpostavil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.
Ministri so se obenem zavzeli za okrepitev sodelovanja s partnericami v azijsko-pacifiški regiji, katerih predstavniki so danes prav tako sodelovali na delu zasedanja.
Razpravljali bodo tudi o podpori, ki jo EU zagotavlja Ukrajini, tudi v luči donatorske konference, ki bo v soboto v poljski prestolnici Varšavi in se je bosta predvidoma udeležila tudi von der Leynova in Borrell.
Von der Leynova in Borrell bosta tako sledila premierjem Slovenije, Poljske in Češke, ki so v Kijev odpotovali sredi marca. Minuli konec tedna pa je Ukrajino kot prva predstavnica EU od začetka ruske invazije obiskala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Rusija zahteva vračilo zaseženih umetniških del
Rusija od Finske zahteva, da ji vrne pošiljke dragocenih umetniških del, ki so jih v skladu z zahodnimi sankcijami prejšnji teden zasegli finski cariniki.
"Poudarili smo, da tega, kar se dogaja, ne moremo imenovati drugače kot zakonita brezpravnost," je rusko ministrstvo zapisalo v izjavi.
Finska carina je prejšnji konec tedna zasegla tri pošiljke dragocenih umetnin, namenjene v Rusijo, za katere so sumili, da kršijo sankcije EU. Slike, kipi in starine so bili iz ruskih galerij izposojeni v muzeje v Italiji in na Japonskem. Nekatere umetnine so prišle iz muzeja Ermitaž v Sankt Peterburgu.
Umetniška dela bodo še naprej shranjena v skladišču, dokler se razmere ne razjasnijo ali sankcije proti Rusiji ne bodo odpravljene, je sporočila finska stran.
Lukašenko pričakuje sodelovanje v pogovorih o končanju vojne
Predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko zahteva, da Minsk sodeluje v pogovorih za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer je uporabil izraz vojna, medtem ko Moskva to označuje za "posebno" vojaško operacijo.
Vojna vpliva tudi na Belorusijo, pravi Lukašenko, zato za njenim hrbtom ne bi smelo biti nobenih ločenih sporazumov. Pritožil se je, da Minsk ne sodeluje v pogovorih med delegacijama Kijeva in Moskve, ki so potekala v Belorusiji in Istanbulu. "Izhajamo iz tega, da je ta vojna tik za ograjo naše države in da najresneje vpliva na razmere v naši državi," je dejal. Zahodne države je obtožil, da so v to vpletle tudi Belorusijo, in dejal, da bi bilo zato na pogovorih treba slišati tudi belorusko stališče.
Lukašenko pravi, da so bili pogovori v Istanbulu prejšnji mesec posledica "pritiska Zahoda na Ukrajino, naj za nobeno ceno ne gre v Belorusijo". Dejal je, da Belorusija ne vztraja pri tem, da bi pogovori potekali na njenem ozemlju, saj so najpomembnejši rezultati, ne kraj pogovorov. Poudaril je še, da je vojna Belorusiji povzroča veliko škodo.
Lukašenko je večkrat uporabil besedo vojna, ki lahko v Rusiji skupaj z besedo "invazija" vodi v visoke globe. Rusija, kot rečeno, vztraja, da javnost in mediji uporabljajo izraz "posebna vojaška operacija" v Ukrajini.
Belorusija je od začetka invazije gostila tri kroge mirovnih pogajanj v bližini meje z Ukrajino.
Kremelj priznal znatne izgube ruskih vojakov v Ukrajini
Ruske enote so v Ukrajini utrpele znatne izgube, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, vendar ni navedel števila žrtev. Obenem pa je zavrnil obtožbe o pokolu v mestu Buča, češ da gre po njegovih besedah za dobro zrežirano insinuacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V pogovoru za britansko televizijo Sky News je dejal, da so vojaške žrtve za Rusijo velika tragedija, ni pa navedel števila žrtev. Rusija je konec marca sporočila, da je izgubila 1351 vojakov, še 3825 pa jih je bilo ranjenih.
Poleg tega je Peskov zatrdil, da so ruske enote umaknili iz ukrajinskih regij Kijev in Černigiv kot gesto dobre volje med mirovnimi pogajanji. V povezavi z Mariupoljom je dejal, da je to osamljeno pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine del ljudskih republik, ki jih je priznala Moskva. "Mariupolj bo osvobojen od nacionalističnih bataljonov in upamo, da se bo to zgodilo prej kot pozneje v operaciji," je dejal Peskov.
Domnevne vojne zločine, ki naj bi jih Rusi zagrešili v Mariupolju na primer napad na porodnišnico, pa tudi v Buči, označil za lažne. Dodal je, da Rusijo zanima neodvisna in objektivna preiskava vseh zločinov. A pred tem je treba po njegovih besedah razjasniti obliko te mednarodne preiskave.
