Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sobotnem nastopu na splošnem zasedanju Generalne skupščine ZN kritiziral Zahod in dejal, da želijo ZDA z zaveznicami uničiti Rusijo, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Na tiskovni konferenci po nastopu je Lavrov še dejal, da EU postaja "avtoritarna, diktatorska entiteta", v odgovoru na novinarsko vprašanje o ruski uporabi jedrskega orožja pa je bil bolj ohlapen: "Imamo doktrino jedrske varnosti, ki je javen dokument. V njem so navedeni primeri, ko se jedrsko orožje lahko uporabi."
Glasovanje pod izstrelki
Seveda bi po ruski doktrini Moskva jedrsko orožje lahko uporabila, če bi šlo za zaščito teritorialne integritete Ruske federacije. In vanjo bo po referendumih, za katere ni dvoma, da bodo uspešni, Kremelj zagotovo prištel tudi ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson. Referendume o priključitvi Rusiji, ki od petka do jutri potekajo na omenjenih po Rusih okupiranih ozemljih v Ukrajini, je Lavrov branil, češ da Rusi tam živijo že stoletja. Dejal je, da bo Rusija spoštovala njihovo voljo, medtem ko je Zahod jezen. "Uradna rusofobija na Zahodu je neverjetna, celo groteskna," je med drugim dejal Lavrov. "Ne le, da jih ni sram razlagati, da želijo vojaško poraziti našo državo, razlagajo celo, da bodo uničili in zlomili Rusijo," je dejal. Zatrdil je, da skušajo ZDA ves svet spremeniti v svoje dvorišče.
Medtem na zasedenih ozemljih na vzhodu in jugu Ukrajine proruski separatisti kljub ukrajinskemu obstreljevanju nadaljujejo izvedbo referendumov o priključitvi Rusiji. Po navedbah proruskih oblasti sta danes v raketnem napadu na hotel v regiji Herson umrli dve osebi. Med ubitimi naj bi bil nekdanji proruski poslanec Oleksij Juravko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iz regije Lugansk so oblasti sporočile, da glasovanje v mestu Alčevsk, 40 kilometrov zahodno od mesta Lugansk, poteka v zakloniščih. V mestu Enerhodar v regiji Zaporožje so zaradi obsežnega ukrajinskega obstreljevanja prestaviti volišče na drugo lokacijo, pa poroča nemška tiskovna agencija DPA. Referendumi prav zavoljo vojne v bližini prve štiri dni potekajo tako, da ljudi volilne komisije obiščejo na domu oziroma v skupnostih, kot so rekli. Številna volišča so zato mobilna.
Kot nam je povedal analitik in dober poznavalec Rusije in postsovjetskih prostranstev Denis Mancevič, se je "ljudem praktično nemogoče izogniti glasovanju ali pa oceniti, če sploh imajo možnost glasovati anonimno". "Treba je vedeti, da so ruske okupacijske sile že takoj ob zavzetju teh teritorijev popisale vse prebivalstvo," doda Mancevič. Volilne komisije za nameček, kot je razbrati z družabnih medijev, marsikje hodijo od vrat do vrat tudi v spremstvu oboroženih vojakov.
Na ozemljih na vzhodu in jugu Ukrajine, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, so referendume o priključitvi Rusiji začeli v petek. Njihovo izvedbo so Kijev in zahodni zavezniki obsodili kot nezakonito prilaščanje ozemlja. Referendumi v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje naj bi trajali do torka, ko bodo odprli še običajna volišča in zvečer začeli preštevati glasove. Priključitev regij Rusiji bi se tako lahko zgodila že do konca prihodnjega tedna. Kot rečeno, bi s tem Moskva ukrajinske napade v prihodnje lahko obravnavala kot napade na svoje ozemlje in se "branila z vsemi sredstvi". Zahod v odgovor pripravlja nove sankcije.
Medtem v Rusiji še naprej poteka mobilizacija, ki jo je v sredo oznanil predsednik Vladimir Putin, okoli 300 tisoč rezervistov "z vojaškimi izkušnjami" za boj v Ukrajini. Pri tem so oblastidanes obljubile, da bodo odpravile nekatere napake. V javnosti je namreč završalo, ker so bili po pomoti vpoklicani študenti, starejši in bolni. Oblasti v Volgogradu so na primer 63-letnega nekdanjega vojaškega uslužbenca s sladkorno boleznijo kljub slabemu zdravju in možganskim težavam poslale na usposabljanje. Poziv je prejel tudi 58-letni ravnatelj šole Aleksander Faltin, čeprav nima vojaških izkušenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obema omenjenima so oblasti kasneje dovolile vrnitev domov. Predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko je zato regionalne oblasti, ki nadzorujejo mobilizacijo, pozvala, naj se izogibajo napakam: "Nepravilni primeri mobilizacije sprožajo ostre odzive v družbi - in to upravičeno."
Gneča na meji
Putin je včeraj podpisal zakon, s katerim je zaostril kazni za prostovoljno predajo in zavračanje odhoda na bojišče. Ta zdaj znaša deset let zapora. Podpisal je tudi poseben zakon, s katerim je olajšal dostop do ruskega državljanstva vsem tujcem, ki se želijo pridružiti ruski vojski. Zaradi odrejene mobilizacije je v minulih dneh v Rusiji potekalo več protestov, oblasti pa so med njihovim zatiranjem aretirale več kot tisoč ljudi.
Danes je na protestih proti mobilizaciji v ruski republiki Dagestan na Kavkazu policija proti protestnikom sprožila celo opozorilne strele, ko so v vasi Endirej blokirali cesto, da bi ovirali mobilizacijo 110 moških. Do shodov proti vpoklicu v vojsko je prišlo tudi v Mahačkali. Na enem od posnetkov, objavljenih na družabenem omrežju, je videti, kako policist udarja po obrazu moškega, ki je bil že aretiran. Na drugem posnetku ženske skušajo ustaviti patruljna vozila. Dagestan, kjer prevladuje muslimansko prebivalstvo, je ena od ruskih regij, iz katere so oblasti vpoklicale še posebej veliko moških.
Veliko Rusov želi zapustiti državo. Tako so danes zjutraj z najpomembnejšega mejnega prehoda med Rusijo in Finsko Vaalimaa poročali o 500 metrov dolgi koloni avtomobilov na ruski strani. V soboto je na Finsko vstopilo 8572 ruskih državljanov, medtem ko jih je pred enim tednom mejo prečkalo 5286. V tem času se je iz Finske v Rusijo 4199 ljudi vrnilo, poroča DPA. Veliko Rusov na Finsko zdaj vstopa z vizumi, ki so jih izdale druge schengenske države.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
