Zora(n) je

Ni bolj prikladne skladbe za slavje Zorana Milanovića, kot je tista iz leta 1985, ki jo je za Nedo Ukraden ustvaril skladatelj Đorđe Novković. "Zora je" bi lahko pomenila, da je naposled tudi hrvaškim volivcem "svanulo", čeprav za začetek s funkcijo šefa države. A "svanuti" ima po razlagi hrvaškega jezikovnega portala več (pomenljivih) pomenov - v prenesenem pomenu tudi, da gre nekaj na bolje ali da je nekdo končno nekaj spoznal. No, Hrvati bodo Milanovića zdaj spoznali še v drugi funkciji. Ko je kot (še danes arogantni) predsednik vlade med letoma 2011 in 2016 vodil tako imenovano kukuriku koalicijo, ni ravno blestel, se pa je vseeno vpisal med rešitelje razsute države.
Levosredinski pol je tako dobil novo priložnost, saj je po smrti avtokrata Franja Tuđmana brez težav obvladoval Pantovčak, najprej s Stjepanom Mesićem in nato še Ivom Josipovićem, a je sedež predsednikov nad Zagrebom pred petimi leti zavzela Kolinda Grabar-Kitarović. Še slabšo statistiko ima levosredinski pol na vladnem področju. Pred dvajsetimi leti je ministrski kabinet prevzel Ivica Račan, ki je sicer delno detuđmaniziral državo, a v spominu ostal kot premier, katerega politika je bila združena v dve besedi: "odločno morda" (tudi glede sporazuma Drnovšek-Račan). Šele osem let kasneje je SDP (in to prav Milanoviću) uspelo znova naseliti Banske dvore.
Od obeh se je pričakovalo, da bosta razrušila hadezejevsko Hrvaško, prežeto s tonjenjem v mračno preteklost in političnim kriminalom ter korupcijo. Prvi je moral demontirati nedemokratični Tuđmanov režim, ki je v državi povzročil več škode kot domovinska vojna, drugi koruptivno dediščino Iva Sanaderja, a nobeden ni uresničil pričakovanja ljudi po boljši, bogatejši, bolj odprti in urejeni državi, ki ima zaradi lege, predvsem pa turizma, izjemne razvojne možnosti. Volivci so včeraj vseeno sporočili, da SDP dajo še eno priložnost. Da zamenja mračnjaško in zabavljaško politiko dosedanje predsednice. A bolj kot v Pantovčak bodo po teh volitvah oči uprte v HDZ. Padec predsednice napoveduje konec premiera Andreja Plenkovića in neusmiljen boj za prevlado v tej najpomembnejši hrvaški stranki. Premier, ki ga čakajo znotrajstrankarske in parlamentarne volitve, s padcem Kitarovićeve - oslabljen - ne bo mogel v čiščenje stranke. Pravo vprašanje torej ni več, kdo je zasedel Pantovčak, pač pa, kdo bo zasedel vrh HDZ. In premierju se slabo piše, nacionalistično desni struji HDZ, ki bi rada na novo napisala zgodovino, in tretjemu pretendentu za šefa države Miroslavu Škoru pa se lahko samo smeji. A tudi tu je nasmeh bolj grenak, saj je lahko zmaga Milanovića že signal, kaj se bo zgodilo na volitvah v sabor.