25 držav Sredozemlja: Glasba premika meje tam, kjer jih politika ne more

Sredozemlje povezuje 25 držav, tako različnih, a tako podobnih, sorodnih. Letošnji dan Sredozemlja, ki ga praznujejo države članice Unije za Sredozemlje, med njimi tudi Slovenija, je bil namenjen okrepitvi zavedanja o skupni sredozemski zgodovini, identiteti in podobnostih. Te nas združujejo in presegajo razlike med narodi v regiji. Premagovanju razlik in zbliževanju ljudi je bil tudi namenjen dogodek v obliki okrogle mize in koncerta v Cankarjevem domu. Prisotni v Štihovi dvorani so povezanost začutili ob pripovedovanju zgodb, ki spregovorijo v glasbi in povežejo srca. Ne glede na to, kdo od kje prihaja, kakšno zgodbo nosi in kam je namenjen.

"Glasba premika meje tam, kjer jih politika ne more," je o povezovalni moči umetnosti razmišljal novinar Ervin Hladnik Milharčič, ki ima v svoji karieri med drugim tudi obilo izkušenj v državah Sredozemlja. Ob njem so na okrogli mizi sodelovali tudi vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod, veleposlanica Mateja Prevolšek, izredna profesorica in vodja akademskih zadev na Evro-sredozemski univerzi (EMUNI) Jerneja Penca in Orwa Saleh, glasbenik iz Sirije.

Množično grobišče tudi v pesmih

"V obdobju velikih geopolitičnih sprememb je nujno sodelovanje. Kultura spodbuja raznolikost, socialno vključenost in spoštovanje, glasba pa zbližuje ljudi in države z obeh strani sredozemskega morja," je v uvodnem nagovoru poudarila nacionalna koordinatorka za Sredozemlje na ministrstvu za zunanje zadeve Mojca Nemec van Gorp.

Sredozemlje nosi različne pomene za različne ljudi, danes nekaterim pomeni lahkotnost poletnih dni, nekaterim preživetje. "Moja babica prihaja iz mesta ob morju, zato imam kot otrok spomine na poletja, plavanje, ribolov, seveda pa se je z vojno vse spremenilo. Tudi v glasbi. Včasih smo peli o pogumnih mornarjih, ki so šli na morje in se vrnili, zadnjih deset let pa pojemo o ljudeh, ki so šli čez morje na pot preživetja, a jim ni uspelo. To me je kot človeka zelo spremenilo," je svojo izkušnjo na večeru, ki je povezal 36 mest, delil Orwa Saleh, prenašalec sirijske pesmi, ki je Damask zapustil leta 2012 in se preselil na Dunaj. Pred koncertom, ki ga je izvedel skupaj s sirijsko pevko Basmo Jabr in slovenskim glasbenikom Vaskom Atanasovskim na flavti, je Saleh z zbranimi delil misel: "Sredozemsko morje je postalo množično grobišče, tudi v pesmih. In ti, zgolj kot nekdo, ki le biva na tistem območju, z vojno nimaš nič, ni v tvojih rokah, ti si v njenih."

Združili so se toplina sufijskih pesmi, arabska lutnja, flavta in saksofon. Glasbeni misticizem, ki je obiskovalce Štihove dvorane odpeljal onkraj meja možnega, kamor lahko pelje le glasba; na pot v kamnita stara mesta, kjer se zahodni svet sreča z vzhodnim. Ob tem starodavnem morju so rasle velike civilizacije. Ena od njih je tudi Egipt, ki mu pravijo kar mati civilizacije.

Kako zmanjšati razlike, preprečiti korupcijo?

"Preden se v politiki lotevamo vprašanj begunske krize, moramo najprej rešiti ekonomska vprašanja. Kako zmanjšati razlike v revščini med državami? Kako preprečiti korupcijo? To so naše aktualne naloge. Vse te države si želijo le spoštovanja, biti enakovredno obravnavane, da Evropska unija nanje glede kot na partnerja in ne kot na nekoga, ki potrebuje kritičen pristop in lekcijo. A Evropa prevečkrat želi dati lekcijo - in tega ne marajo. Želijo biti videne, slišane, razumljene. Egipt ima morda tukaj, vsaj z vidika Slovenije, boljše izhodišče, saj je priljubljena turistična točka, ljudje ga poznajo, samo kaj pa druge države, kjer tega ni," so vprašanja in mnenja, ki jih je z zbranimi delila Mateja Prevolšek, vodja Sektorja za Afriko in Bližnji vzhod pri MZZ.

Prijeten večer, ki ga je organiziral Zavod APIS v partnerstvu z ministrstvom za zunanje zadeve, je zgradili most med vzhodom in zahodom, se z glasbo dotaknil zbranih in pustil sled, podkrepljeno z mislijo Ervina Hladnika Milharčiča: "Beremo iste knjige, poslušamo isto glasbo, delimo si podobne politične izkušnje in tudi matematika je povsod ista. Pripovedujemo pa si različne zgodbe."