Dr. Alexandre Tuel je geograf, ki se ukvarja s podnebnimi učinki na hidrologijo na univerzi v Bernu, zdaj pa je raziskovalec na MIT (Inštitut za tehnologijo v Massachusettsu). Lani je objavil raziskavo, v kateri je s sodelavci pojasnil, zakaj je Sredozemlje vroča točka podnebnih sprememb, in raziskal mehanizme, ki so vzrok izredne ogroženosti Sredozemlja. Modeli za napovedovanje podnebne prihodnosti se namreč razlikujejo, a enotni so v enem - sredozemsko območje bo v prihodnjih desetletjih bistveno bolj suho, v zimskem deževnem obdobju bi lahko tukaj padlo za 40 odstotkov manj padavin.
Vaša raziskava napoveduje največji padec količine padavin med vsemi kopnimi območji na Zemlji prav v Sredozemlju. Zakaj?
"Predvideni upad sredozemskih padavin se pojavi pozimi in spomladi (približno novembra in aprila), kar ustreza mokri sezoni v tem delu sveta. Glavni razlog zanj je, da bodo v Sredozemlju nastale zlasti velike spremembe v kroženju zraka, veliko večje, kot so predvidene za druge regije sveta. Ker je Sredozemlje prehodno območje med suhimi subtropskimi in mokrimi srednjimi širinami, je še posebno občutljivo za spremembe v kroženju zraka, ki lahko na primer preusmerijo vlago, potrebno za ustvarjanje dežja.
Evropske države zanima preselitev industrijske proizvodnje, denimo proizvodnje avtomobilov in tekstila, obe sta velika porabnika vode, v Maroko ali Turčijo, toda od kod bo voda? V sedanjem stanju bodo viri vode le odvzeti trenutnim uporabnikom, kar vodi do še večjih socialnih napetosti
Obseg teh sprememb kroženja je posledica tako trendov v obsežnem globalnem kroženju zračnih mas kot tudi nižjih stopenj segrevanja Sredozemskega morja v primerjavi z okoliškim kopnom (splošna značilnost oceanov: ogreli se bodo manj kot celine). Pomemben dejavnik je geografija sredozemske regije, zaradi katere je ranljiva - prvič, leži na območju, občutljivem za velike spremembe kroženja zračnih mas in vlage, in drugič, njegova konfiguracija (veliko morje, zaprto s kopnim) je edinstvena na svetu.Na Balkanu in severni sredozemski obali padavine padajo bolj poleti kot pozimi. Medtem ko se padavine pozimi ne bodo spremenile, bo segrevanje ozračja povzročilo večje izhlapevanje, zato se bo neto vnos vode v tla pozimi zmanjšal. To pomeni, da so s prihodom poletja tla manj nasičena in je zato na voljo manj vode za izhlapevanje, ki je glavni vir poletnih padavin v teh regijah."
Zakaj se sredozemska regija tako hitro suši? Kaj napovedujejo trenutni modeli? Kakšni so trendi na Bližnjem vzhodu in zahodu Severne Afrike? To je še posebno pomembno tudi zaradi migracijske krize ...
"Za zgoraj obravnavane trende kroženja je značilno okrepljeno anticiklonsko (v smeri urnega kazalca) kroženje po Sredozemskem bazenu. To vodi do sušenja, koncentriranega v zahodnem in vzhodnem Sredozemlju. Torej sta Bližnji vzhod in severozahodna Afrika dve vroči točki upada padavin, ki ju predvidevajo modeli. Na zahodu (severozahodna Afrika, Iberski polotok) se kroženje v smeri urnega kazalca spremeni v pogostejše vetrove, ki prihajajo iznad Sahare, ki prinašajo suh zrak v regijo in zmanjšujejo verjetnost padavin. Na vzhodu (Turčija, Ciper, Bližnji vzhod) kroženje v smeri urnega kazalca pomeni okrepitev vetrov, ki prihajajo iz hladnejših in bolj suhih regij srednje Evrope. Ta hladna anomalija je uravnotežena z gibanjem zraka navzdol, kar zmanjša količino padavin.
Temperature v regiji so se od predindustrijskega obdobja zvišale za 1,5 stopinje Celzija, kar je nad svetovnim povprečjem, ki je 1 stopinja Celzija.
Do leta 2040 naj bi se temperature v Sredozemlju zvišale za 2,2 stopinje Celzija - s povečanjem na nekaterih območjih bazena do konca stoletja do 3,8 stopinje Celzija.
Število ljudi v regiji, za katero menijo, da je “revna z vodo”, naj bi se v naslednjih 20 letih s 180 milijonov leta 2013 povečalo na več kot 250 milijonov.
Na pridelke lahko vpliva tudi nižja kakovost tal ali izgube zaradi suše oziroma vročinskih valov, medtem ko bo ribolov prizadet zaradi prekomernega izkoriščanja in izginotja nekaterih vrst zaradi segrevanja morja.
Na splošno modeli v najslabšem primeru napovedujejo približno 40-odstotno zmanjšanje količine padavin v hladni sezoni v teh dveh regijah (sicer najverjetneje ne) in približno 20-odstotno zmanjšanje ob predpostavki, da bodo nekatere blažitve emisij toplogrednih plinov. Toda to so povprečja: celo 20-odstotni padec bo povzročil pogostejše popolne suše s potencialno ogromnimi posledicami za države v regiji. Na primer sirska suša ob koncu 2000-ih let je zelo verjetno pripomogla k že obstoječim socialno-ekonomskim napetostim v državi."
Kakšen bi bil vaš nasvet vladam držav v regiji in ne nazadnje EU, ki bo prav tako čutila posledice teh dogodkov?
"Čeprav se modeli še vedno ne strinjajo glede obsega upada padavin, so številke, ki sem jih omenil zgoraj, povprečja več modelov, vsi napovedujejo upad. Skupaj s povečanjem prebivalstva, kar je precej manj negotovo dejstvo od podnebnih napovedi, se bo razpoložljivost vode na prebivalca v naslednjih nekaj desetletjih v regiji zagotovo znatno zmanjšala. V mnogih državah, kot so Maroko, Libanon in Sirija, se že približuje kritično nizki ravni. Glede na to, da se voda v glavnem uporablja za kmetijstvo - od 80 do 90 odstotkov porabe vode v sredozemskih državah je namenjene kmetijstvu -, je glavno, kar lahko storimo za ublažitev učinkov podnebja in naraščanja števila prebivalstva, zmanjšanje povpraševanja po vodi v kmetijstvu. Države severnega Sredozemlja, če se želijo izogniti socialnim in gospodarskim okvaram v južnosredozemskih državah (in s tem povezanim begunskim prilivom, kot je bil primer v Siriji), bi jim morale pomagati izboljšati kmetijske sisteme in se dogovoriti, da v te regije pošljejo več hrane. Vode je namreč v Evropi veliko več in tudi proizvodnja hrane zahteva manj vode. Namakanje v teh regijah namreč zaradi slabe uporabe tehnologije ostaja precej zapravljivo z vodo, tudi v bolj razvitih državah, kot je Maroko. Veliko bi bilo treba tudi vložiti v povečanje odpornosti in učinkovitosti vodne infrastrukture v revnejših državah. O vseh teh vprašanjih je treba razmišljati v celovitem okviru, ki zajema gospodarski in družbeni razvoj. Na primer, evropske države zanima preselitev industrijske proizvodnje (tudi proizvodnje avtomobilov in tekstila, obe sta velika porabnika vode) v Maroko ali Turčijo, toda od kod bo voda? V sedanjem stanju bodo viri vode le odvzeti trenutnim uporabnikom, kar vodi do še večjih socialnih napetosti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
