Za Anglijo lahko rečemo, da je ena od zibelk avtomobilizma, pa avtomobilskega športa in pravzaprav vsega, kar diši po strojništvu. Lega, pa vreme, pa svetovni imperij, ki to ni več, in še cel kup drugih lastnosti so vendarle razlog, da lahko tudi avtomobilsko zgodbo tam zgoraj na drugi strani Rokavskega preliva vzamemo precej eksotično. Od nje danes ni ostalo prav veliko, večinoma prestižne znamke in izdelovalci superšportnikov, pa vseeno, od avtov za navadne ljudi je po številnih prevzemih, združitvah in spet prevzemih ostalo bore malo.
Ena od redkih otoških znamk, ki je preživela 100 let, je MG. Nastala je iz majhnega podjetja Williama Morrisa na Longwall Streetu v Oxfordu, Morris Garages, kjer so prodajali Morrisove avtomobile. Šef prodaje je bil Cecil Kimber, ki je leta 1922 postal tudi direktor, delavnica pa je začela ponujati svoje različice Morrisovih avtomobilov. To pomeni, da so na osnovno šasijo poveznili svojo karoserijo. Kdaj točno se je to začelo, si avtomobilski zgodovinarji niso enotni, prvi primerki, ki so imeli karoserije lokalnih izdelovalcev, pa so nosili tako značko Morris kot MG in so bili znani pod imenom Kimber Specials, Kimberjeve specialke. Značka v osemkotniku s črkama MG se je prvič pojavila jeseni 1923 in dobila status blagovne znamke 1. maja 1924, kar naj bi bil uradni začetek MG-ja, spet drugi pa menijo, da se je MG kot znamka začel na avtomobilih pojavljati šele leta 1925.
Po prvih izdelanih primerkih se je Morris Garages zaradi povpraševanja večkrat preselil v večje prostore, leta 1929 pa je v Abingdonu v pokrajini Oxfordshite delovala že velika tovarna. Podjetje z imenom M.G. Car Company je bilo uradno ustanovljeno 21. julija 1930, Kimber pa je ostal v podjetju do leta 1941, ko se je matični Morris ukvarjal le še z vojno industrijo. Cecil Kimber je umrl februarja 1945. v nesreči vlakov v Londonu.
William Morris, ki je bil lastnik MG-ja, je leta 1935 znamko prodal svojemu drugemu podjetju Morris Motors, glavnemu podjetju konglomerata, kar je imelo za MG velike posledice, sploh v avtomobilskem športu, prodajno paleto pa so sestavljali Wolseleyjevi in Morrisovi izdelki z značko MG. Po drugi svetovni vojni se je začela dolga pot prevzemov in prodaj. M.G. Car Company Ltd. je leta 1952 skupaj z Morrisom z združitvijo Austina postal British Motor Corporation ali BMC. Na čelu novega podjetja je pristal John Thornley, ki je podjetje vodil vse do upokojitve leta 1969. Pod BMC-jem je večina MG-jevih modelov spet izvirala iz drugih znamk z MG-jevo značko, razen malih MG-jevih športnih avtomobilov, ki so hitro postali zelo priljubljeni in dobili kultni status. Septembra 1966 se je BMC združil z Jaguarjem v British Motor Holdings (BMH), ta pa dve leti pozneje skupaj z Leylandom v British Leyland Motor Corporation (BLMC).
Ena redkih preživelih otoških znamk bo prihodnje leto praznovala 100 let obstoja
V času, ko je britanski imperij že razpadal na kose, težišče razvoja avtomobilizma pa je bilo vse prej kot v rodni Angliji, se je z združitvijo mnogih podjetij skušalo ohraniti cenovno (in malo tudi tehnično) konkurenčnost, kar pa je delovalo le na domačem trgu. Leta 1972 je bil MG le še znamka, ki jo je uporabljal BLMC, ime M.G. Car Company pa je izginilo. Leta 1975 je BLMC delno prevzela država in ga preimenovala v British Leyland (BL), vodstvo pa je večinoma izviralo iz Leylandove veje združitve, ki je s sabo prinesla tudi glavnega rivala MG, znamko Triumph. Ta je dobila v BL tako kot Rover in Jaguar poseben status, medtem ko je MG kot ostale BMC-jeve znamke spadal v divizijo Austin-Morrisa, kjer so izdelovali družinske avtomobile. Medtem ko so v sedemdesetih na trg poslali nove triumphe, med njimi TR7, MG razen modela MGB ni pokazal ničesar novega, vseeno pa je bila znamka dobičkonosna, kar pa se je izničilo z izgubo ostalih znamk v diviziji. Denar je šel v glavnem za razvoj Austin-Morrisovih avtomobilov, tako da so MG-jevi modeli hitro postali zastareli. Ko so sedemdeseta pri koncu svojega desetletja zadala končni udarec čudni otoški ekonomiji in je bilo treba reševati British Leyland, je posledično ugasnila tovarna v Abingdonu, kjer so tudi izdelali zadnji MGB, znamko pa začasno ugasnili. Čeprav so takrat izginile mnoge znamke, pa nobena ni povzročila toliko negodovanja med delavci, prodajalci in tudi kupci kot prav ukinitev MG-ja. Veliko let pozneje je takratni direktor Michael Edwareds obžaloval to odločitev. V letih od 1982 do 1991 so značko MG dodajali na športne različice Austin-Roverjevih modelov Metro, Maestro in Montego. Sama znamka je oživela šele leta 1992 z RV8, izboljšano različico MGB roadsterja z Roverjevim V8-motorjem, ki so ga predstavili na avtosalonu v Birminghamu, proizvodnja pa se je začela leta 1993.
Matični British Leyland je 1986. prešel v skupino Rover, to pa je leta 1988 prevzel British Aerospace in leta 1994 še BMW. Leta 1995 je na trg prišel še mali roadster MF G, ki je bil velika uspešnica. Ko se je BMW po samo šestih letih umaknil iz posla (obdržali pa so znamko Mini), je lastnik MG-ja postala skupina MG Rover Group. Ta je izdelovala običajne avtomobile pod znamko Rover in športne z dodatkom značke MG. Tudi Roverjeva želja oživiti britansko avtomobilsko industrijo se je končala že leta 2005, ko je podjetje šlo v prisilno poravnavo, zadnji avto pa je s tekočih trakov pripeljal 7. aprila 2005. Nekdanja MG-jeva tovarna v Abingdodnu je danes poslovna zgradba, v kateri najdemo tako restavracijo McDonlad's kot lokalno policijo, v neposredni bližini pa je tudi sedež kluba MG, ustanovljenega leta 1930.
Poleti 2005. je pravico do znamke MG skupaj z ostalo lastnino MG Rover Group kupil Nanjing Automobile Group za samo 53 milijonov funtov. Novo podjetje NAC MG UK se je potem po združitvi Nanjinga s Shanghai Automobile Industry Corporation (SAIC) preimenovalo v MG Motor. Ta je leta 2011 lansiral novi model MG 6 v različicah GT (kombilimuzinski) in Magnette (limuzinski), ki je bil prvi iz nove generacije MG-jev po MG TF. Avtomobile iz MG Motor danes najdete po celem svetu, od Indije, Avstralije, Kitajske do Brazilije, Mehike, Tajske in seveda Velike Britanije in od nedavnega seveda tudi pri nas.
Z rastjo modelov, v osnovi kitajskega izvora, je rasla tudi prepoznavnost znamke. Več kot očitno je bil kitajski prevzem uspešen in ob 90-letnici znamke leta 2014 je revija Auto Express dala MG Motor na tretje mesto najbolj uspešnih proizvajalcev. MG Motor je prav tako povedel v rasti avtomobilskih podjetij, prodaja tega leta v Angliji pa se je ob novem modelu MG 3 povečala kar za 361 odstotkov.
Od nekdaj številnih zvenečih imen z Otoka sta danes tako najbolj prepoznavna prav mini in MG in seveda ostali premium izdelki, kot so jaguar, landrover in športni mclaren, aston martin in še bi lahko naštevali.
Prvi MG je bil leta 1924 MG 14/28, narejen na šasiji morrisa oxford z novo športno karoserijo. Avto je živel skupaj z oxfordom številna leta, prvi pravi namensko narejeni MG pa je MG 18/80 iz leta 1928. Imel je svojo šasijo in prvo tradicionalno pokončno MG-jevo masko. Anglijo je v teh letih motorizirala serija avtomobilčkov, tako imenovanih midget cars, in tudi MG z modelom M-Type ni bil izjema. MG je takrat postal tudi uveljavljeno ime v avtomobilskem športu. Pred drugo svetovno vojno in po njej je MG izdeloval linijo midgetov T, ki so jih izvažali po celem svetu, natančneje po svojih kolonijah, med njimi so bili modeli MG TC, MG TD in MG TF, ki so vsi izvirali iz predvojnega MG TB.
Eden najbolj prepoznavnih MG-jev vseh časov je bil MGB, ki je na trg prišel leta 1962. Roadster, dolg 3,88 metra, je bil takrat sodoben in udoben športni avto, ki je tri leta pozneje dobil še kupejevsko različico. Avto so izdelovali vse do leta 1980. Kratko obdobje med letoma 1967 in 1969 je nastajal tudi manj uspešni MGC, ki je bil v osnovi MGB, a z močnejšim V6-motorjem. Še manjši je bil 3,4-metrski MG Midget, ki je luč sveta ugledal leta 1961 na osnovi austin-healeyja sprite. Z zaprtjem tovarne v Abingtonu so se poslovili tudi MG-jevi lastni modeli, čeprav se je značka, kot rečeno, pojavljala na austinih kot športnejša različica. Eden od njih je bil tudi MG metro 6R4, ki je bil Austin Roverjev prispevek v rally skupini smrti v osemdesetih letih, skupini B.
Skupina Rover je leta 1992 oživila MGB kot RV8, leta 1995 pa so dali na trg MG F, ki je postal prvi masovno proizveden MG po 1980. Pod MG Rover Group je podjetje izdelovalo MG ZR, ki je bil v osnovi rover 25, MG ZS kot rover 45 in MG ZT na osnovi roverja 75.
Leta 2017 je SAIC v Šanghaju pokazal prvi novi koncept MG-ja z imenom E-Motion, uspešnico iz devetdesetih, TF pa je oživel kot MG cyberster. Pri nas lahko kupite dva MG-jeva modela, MG ZS, križanca iz B-segmenta, in malo večji SUV, MG HS. Nekaj je tudi elektrike, MG4, sledili pa bodo MG5 in futuristično oblikovani marvel.
Zanimivo je, kako so se Angleži s filozofijo izdelave avtomobilov kar nekajkrat sami ustrelili v koleno. Izoliranost na britanskem otočju je vendarle imela večji vpliv, kot se je sprva zdelo – in če so bili za angleške voznike (in voznice) domači izdelki skoraj svetinja, so bili v primerjavi z nemško, italijansko in ameriško motorizacijo ves čas razvojno in tehnično v zaostanku. Ampak ponosni konglomerat ljudstev in narodov na Otoku se za to ni zmenil pretirano, dokler ni bilo prepozno. Tisto najboljše pa so pobrali drugi, z nemško tradicijo (rolls-royce, mini, bentley) ali kitajsko filozofijo marljivih opazovalcev, ki se zelo hitro učijo in potem presežejo svojega učitelja. Britancem pa pravzaprav ni ostalo veliko, saj so tudi ostale premium znamke v indijski (landrover, jaguar), kanadski (aston martin) ali arabski lasti (mclaren).
