Berimo pravljice

December je tudi za pravljice, fikcijske zgodbe z energijo, ki pustijo globlje sledi. Večina starih, večnih je takšnih, da te zmrazi: volk poje babico, potem mu v želodec všijejo kamne in ga vržejo v vodnjak, onadva, ki sta odlomila košček čarovničine hiše, gospo potisneta v peč. Malo je junaških rešiteljev, a vedno so, nam sugerirajo, srečni konci. Saj so že parodije na te pravljice in novodobni pravljičarji v svojih zgodbah ne spodbujajo več krutosti, maščevalnosti, tako je upanje, da se bo kaj prijelo in bo kdaj v odnosih med ljudmi boljše. Zgodbe s takim namenom pišejo tudi nekatere svetovne organizacije, ki so za to, da bi svet ohranili vsem bitjem prijazen, OZN je takšna. Zgodbo (z energijo), ki strne vse, kar bi moralo biti, sem te dni slučajno vzel s knjižne omare v službi. Generalna skupščina je leta 2000 sprejela resolucijo, ki jo je poimenovala za Deklaracijo za novo tisočletje, njen osrednji izziv je bil, da naj globalizacija postane pozitivna sila za vse ljudi sveta. Imenitno za čas, ko je globalizacija kot tank ali kar tank, ki uničuje vse pred seboj, kar ni v korist velikim korporacijam, ki ustvarjajo (uničujejo) svet po svoji podobi.
Temeljne vrednote svetovne organizacije za mednarodne odnose so svoboda, enakopravnost, solidarnost, strpnost, spoštovanje narave in skupna odgovornost. Za lepo zimsko branje bom razlage povzel. Moški in ženske imajo pravico živeti svoje življenje in vzgajati svoje otroke v dostojanstvu, brez lakote in strahu pred nasiljem, zatiranjem in krivico. Nobenemu posamezniku in nobenemu narodu ne sme biti vzeta možnost, da ima koristi od razvoja. Zagotovljene morajo biti enake pravice in možnosti za ženske in moške. Svetovne izzive je treba obvladovati tako, da so stroški in bremena pravično razporejeni s temeljnimi načeli poštenosti in socialne pravičnosti. Vsem, ki so pri tem na škodi ali imajo najmanj koristi, morajo pomagati oni, ki jim tak razvoj prinaša največ koristi.