Protest je javno izraženo nasprotovanje nečemu, odraz nezadovoljstva z nečim. Vsaka knjiga, ki kritično obravnava stvarnost, je svojevrsten protest. Vsaka kritična misel je protest - nezadovoljstvo z obstoječim. Nasprotuje obstoječemu. Nasprotovanje je pozitivno dejanje, kajti vedeti, česa nočemo, hkrati pomeni vedeti, kaj hočemo. Ni nujno, da je vedenje o tem, kaj hočemo, v celoti domišljeno, natančno opisano ipd., vendar vsekakor jasno nakazuje, kaj želimo. Za ilustracijo: če povemo, da nočemo brati te knjige, hkrati povemo, da hočemo brati drugo knjigo ali da nočemo brati nič.
Nezadovoljstvo z obstoječim je pogoj za napredek. Nezadovoljstvo ni čustvena reakcija, ni povezano z neposredno osebno negativno izkušnjo. Lahko je plod kritičnega uma, ki vidi globlje in širše, ki uvidi razpoke v videnju drugih in jih javno razkrije. Celovite slike ni mogoče videti, ne da bi uzrli, kaj je v tej sliki slabega, negativnega, škodljivega ali celo nevarnega. Ko to opazim, ne morem biti tiho. Ni prav biti tiho. To bi bilo sabotiranje vseh moralnih norm. Sabotiranje samega sebe.
Slovenska prehranska pamet
O slovenski prehranski pameti sem v zadnjih desetih letih pisal veliko, rdeče niti vseh zapisov so bile tri.
• Prva je protest zoper molk o škodljivih posledicah uživanja hrane živalskega izvora na zdravje ljudi. Ta molk je tako vseprisoten, vztrajen, dosleden, da zelo spominja na zaroto molka. Četudi ne gre za zavestno in namerno dogovarjanje, da se o tem ne bo govorilo, že samo dejstvo, da noben uradni (položajski) prehranski strokovnjak ne govori in ne piše o škodljivih posledicah uživanja hrane živalskega izvora, zgovorno spominja na delovanje zakona molka oziroma zaroto molka.
• Druga rdeča nit je protest zoper vztrajno, trajno, splošno in dosledno manipuliranje s koristnostjo posameznih hranil, izvzetih iz celovite hrane živalskega izvora, s čimer se ustvarja lažni vtis o koristnosti celega živalskega živila.
• Tretja rdeča nit je protest zoper vztrajno in splošno zanikanje zdravstvenih prednosti uživanja izključno celovite rastlinske hrane ter zloraba veganstva kot etičnega in moralnega gibanja za ustrahovanje pred prehranjevanjem s celovitimi rastlinskimi živili, kar posledično pomeni spodbujanje uživanja hrane živalskega izvora.
Vse nepotrebne kronične bolezni so posledice izbranega življenjskega sloga, predvsem prehrane. Seveda ni nobena bolezen potrebna, a pogosto z vzroki zbolevanja ravnamo, kot da jih potrebujemo. V mislih imam bolezni, ki niso posledice staranja, nesreč, poškodb, genetske zasnove, nalezljivosti ali drugih objektivnih vzrokov. V manjšem obsegu "nepotrebne" bolezni povzročajo zloraba alkohola, kajenje, premalo telesne aktivnosti ipd.
Glede na skrb vzbujajoče zdravstveno stanje vseh nas, odraslih in otrok, prepolne ambulante in bolnišnice, nehumano dolge čakalne vrste, izgubljene milijarde za zdravstveni sistem, bolniške izostanke, travme v družinah ..., bi moralo biti povsem jasno, da je z našo prehrano nekaj narobe. Velik del odgovornosti za to "narobe" nosi prehranska stroka, ki pa za svoje početje nikomur ne odgovarja.
Zakaj (ne) verjeti prehranskim strokovnjakom
Skrajni čas je za korenite spremembe, ki jih ni mogoče pričakovati od sedanjih položajskih znanstvenikov in strokovnjakov. Angažirati se moramo tisti, ki trpimo zaradi njihovih nasvetov.
• Prvi in odločilni korak je prenehati nekritično (slepo, brezpogojno) verjeti prehranskim strokovnjakom.
• Drugi korak je zahtevati vsaj izjave, če že ne dokazov, da je njihovo svetovanje celovito, nepristransko in neodvisno od njihovih prehranskih navad. To velja tudi ali predvsem za urednike in novinarje, ki ne bi smeli nekritično namenjati javnega prostora strokovnjakom, ki so v navzkrižju interesov.
Pozivam vas, spoštovani bralci, da skupaj premislimo, ali morda slepo zaupamo pripravo politik in smernic zdravega prehranjevanja napačnim ljudem ter svoje zdravje in zdravje svojih otrok polagamo v neprave roke. Vabim vas, da skupaj iskreno premislimo, ali nam koristi vztrajanje pri prehrani, ki tako močno slabi naše zdravje, prazni zdravstveno blagajno in otežuje zdravljenje bolezni, ki si jih ne pridelamo sami.
Če ne bomo radikalno spremenili obstoječih prehranskih navad, bomo vsako leto ugotavljali, da imamo premalo zdravnikov, premalo medicinskega osebja, premalo bolnišnic. In jih očitno, dokler bodo o prehrani odločali obstoječi strokovnjaki, nikoli ne bomo imeli dovolj. Mnogi med nami so pripravljeni na to pomembno življenjsko spremembo, a nam prehranska stroka ne vliva dovolj poguma, ne daje jasnih in konkretnih nasvetov, da bi bila "hrana naše zdravilo". Zmedeni smo zaradi njihovih zavajajočih in neuporabnih nasvetov, negotovi zaradi njihovega ustrahovanja, da moramo za spremembo imeti veliko znanja, veliko časa in veliko denarja, da bi morali jemati številna prehranska dopolnila, da bi pri tem utegnili ogroziti svoje zdravje in celo življenje. S to knjigo sporočam, da ni nič bolj neresničnega. Zlahka in takoj lahko začnemo dobro skrbeti za svoje zdravje. Ne potrebujemo veliko denarja ne veliko časa ne veliko znanja. Potrebujemo dobro motivacijo (bolezen je učinkovita, a žalostna motivacija) ter drugačno skrb države in prehranske stroke, kot jo imamo zdaj.
PROTEST ni zgolj izražanje mojega nezadovoljstva s tistim, kar počne položajska prehranska stroka. Protestiram tudi zoper našo ignoranco, nezainteresiranost. Velikokrat slišimo, da je pomembno, kdo kaj reče. To naj bi bila (ljudska) modrost po kateri bi morali zaupati strokovnjakom. O tem, kar oni rečejo, ne bi smeli dvomiti. To bi morali spoštovati in upoštevati. Ta "modrost" je izmislek uma, zasužnjenega z avtoritetami in tradicijo: avtoriteto boga, duhovnih, verskih in političnih voditeljev, znanstvenikov in tudi drugih avtoritativnih oseb (starši, učitelji, zdravniki …). Misel, da je pomembno, kdo kaj reče, ustvarja nesvoboden um. Nekritičen um. Bojazljiv um. Um, ki noče prevzemati odgovornosti, čeprav jo prenaša.
Zasužnjen um ves čas citira, se sklicuje na to, kaj piše v tej ali oni knjigi, kdo je kaj rekel, kaj je izjavila, napisala … ta ali ona avtoriteta. Zasužnjen um verjame.
Predlagam, da prenehamo nekritično verjeti komur koli, saj gre za naše zdravje, našo srečo in našo odgovornost.
Zapis je odlomek iz knjige Protest zoper molk in manipulacije prehranske znanosti
