Jesen je čas, ko imajo slovenski vinogradniki polne roke dela. V zgodnji jeseni, včasih že v poznem poletju, po vinorodnih deželah potekajo trgatve, ponekod tudi po starih, tradicionalnih običajih. In potem čakanje na pozno jesen, na martinovo, enega največjih slovenskih ljudskih praznikov. Kako tudi ne - Slovenija je dežela odličnih, vrhunskih vin in dan, ko se po tradiciji mošt spremeni v vino, se spodobi tudi primerno obeležiti. A ni pomembno le martinovanje. Za tem vinskim praznikom namreč sledi pokušanje vina, ocenjevanje letnika in zato ne preseneča, da je po vsej Sloveniji veliko prireditev, vinskih festivalov, na katerih tako strokovnjaki kot tudi javnost okušajo vinski pridelek slovenskih vinogradnikov.
Belo, rdeče, oranžno in še kakšno se najde
Da so lege vinogradov v Sloveniji med najboljšimi na svetu, je znano dejstvo. In da naši vinogradniki to še kako s pridom izkoriščajo, kažejo številne visoke, tudi najvišje ocene slovenskih vin in penin na najbolj uglednih svetovnih ocenjevanjih vin. Kot je na primer Decanter, med poznavalci eno najbolj cenjenih ocenjevanj. Vinogradniki, ki se ponašajo z medaljo Decanterja, pridobljeno glede na število točk za posamezno vino, se uvrščajo med najbolj prestižne na svetu. Kar jim seveda odpira vrata do najbolj prestižnih odjemalcev, tudi restavracij, po vsem svetu.
Pubec in VinDel
A vsi se ne moremo podati na svetovno turnejo, da bi okušali prestižna slovenska vina. In nič ni narobe s tem. Kajti tudi v Sloveniji imamo številne prireditve, na katerih lahko pokusimo najbolj prestižna vina in se kasneje odločamo, katera si bomo ob kateri priložnosti privoščili. V Mariboru se priprave na jesenske prireditve, povezane z vinom, začno s Festivalom Stare trte, še pred martinovim, običajno sredi oktobra, pa poteka v Mariboru Salon VinDel, prireditev, na kateri se zberejo številni slovenski vinogradniki in ponudniki delikates, ki sodijo k vrhunskim vinom.
Medtem ko obiskovalci pokušajo različna vina in penine, v ozadju prireditve potekajo številna strokovna srečanja in delavnice, na katerih ocenjujejo dogajanje na področju pridelave vin v Sloveniji in številna druga dogajanja, povezana z vinogradništvom. Mariborčani so že na začetku prireditev vzeli za svojo, letos je potekal že 14. Salon VinDel. Organizator prireditve, Dejan Baier z akademije Sommelier, je seveda zadovoljen z odzivom obiskovalcev in tudi vinarjev, ki so v prireditvi prepoznali priložnost, da svoja vina, sploh vinogradniki iz drugih vinorodnih dežel, predstavijo Štajercem.
In potem sledi še Salon mladih štajerskih vin Pubec, ki si je tudi že utrl pot med najpomembnejše vinske prireditve pri nas.
Vseslovenska prireditev, na kateri lahko obiskovalci pokušajo pridelek slovenskih in tujih vinarjev, je tudi Slovenski festival vin, ki novembra poteka v Ljubljani, tokrat 17. in 18. novembra v Cankarjevem domu. Organizatorji so zapisali, da je namenjen vsem, ki jim vino pomeni strast, posel in ljubezen, pa tudi tistim, ki so zgolj radovedni, kaj bodo predstavili naši vinogradniki. Da bodo obiskovalcem ponudili najboljše, nihče ne dvomi.
VinDel in Slovenski festival vin sta jesenska dogodka, a številni drugi festivali in prireditve, na katerih se predstavljajo slovenska vina, potekajo tudi vse leto. Na Krasu še vedno negujejo več kot 200 let staro tradicijo osmic. Kmetje na Krasu so namreč lahko osem dni v letu brez davka prodajali vinske viške, domači pršut in druge suhomesnate izdelke. Priložnost torej, da pobrskamo po koledarju in se napotimo na Kras ter uživamo. Tradicijo osmic, ki segajo v čas cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II., negujejo tudi v Vipavski dolini in ponekod v Istri. Šopek bršljana je znak, da smo prišli do osmice, vsaka od njih je odprta dva krat na leto.
Poezija in vino, Brda in vino
Sredi poletja se s posebno prireditvijo vinu poklonijo tudi na Ptuju. Dnevi poezije in vina so se dodobra zasidrali ne le med Ptujčani, pač pa tudi med številnimi obiskovalci od drugod. Na Ptuj v času prireditve prihajajo številni pesniki, tudi iz tujine, in branje pesmi, pošiljanje različnih sporočil javnosti o aktualnih družbenih problemih, tudi okoljskih, festivalu daje še dodatno širino.
Pravzaprav je težko našteti številne prireditve, namenjene slovenskim vinom po posameznih vinorodnih pokrajinah in okoliših. Eden bolj nenavadnih praznikov je na primer Praznik vina in česna, ki ga poleti pripravljajo v Novi vasi nad Dragonjo. Domačini poleg vina iz svojih kleti ponosno ponudijo še v tistih krajih pridelan česen, značilen po svoji rdečkasti lupini in velikih zdravih strokih. V Bohinju jeseni pripravljajo Festival vina in sira in tako svojo planšarsko tradicijo pridelovanja sira povežejo z odličnimi vini.
V Beli Krajini se ponašajo kar s tridnevnim festivalom Vinska vigred. Ponosni so na svoja belokranjska vina, pridelana iz grozdja na odličnih legah, okronajo tudi kraljico metliške črnine, obiskovalce pa vabijo tudi zavoljo svoje znamenite belokranjske pogače in odojka, pečenega na ražnju. Maj je torej čas za pokušino belokranjskih vin, kar 400 pridelovalcev je na tem območju.
Ko je govora o vrhunskih slovenskih vinih, seveda ne smemo mimo Brd. Ena od najpomembnejših prireditev na tem koncu Slovenije je enogastronomski dogodek Brda in vino. V vasici Šmartno, ki je geografsko središče Brd, se spomladi predstavi okoli 30 restavracij in 50 briških vinarjev. Vrhunski okusi jedi v družbi najboljših vin zaznamujejo to tradicionalno prireditev. V Brdih seveda ne gre brez rebule, povezali so jo jo z olivnim oljem - in nastal je Praznik rebule in oljčnega olja, na katerem seveda ne manjka odličnih briških domačih jedi.
Dolenjci prirejajo Festival cvička, v Istri Praznik refoška in slovenske Istre, na Krasu Praznik terana in pršuta. V Lendavi ob koncu poletja poteka festival Vinarium, katerega osrednji dogodek je Bogračijada, a predstavljajo se tudi tamkajšnji vinogradniki. Praznik vina prirejajo tudi v Štanjelu, v Izoli pa praznik oljk, vina in rib. Kako se družita vino in čokolada, lahko pokušamo v Podčetrtku.
In za konec omenimo tudi oranžna vina. V Izoli že več let prirejajo Festival oranžnih vin, letos aprila so obiskovalci lahko okušali 240 naravno pridelanih belih maceriranih vin, objavljena pa je tudi napoved za festival leta 2024.
Vinorodna dežela Slovenija
V Sloveniji so vinogradi zasajeni na 21.500 hektarjih površin. Imamo tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vinorodne dežele so Primorska, Podravje in Posavje, okoliši pa Goriška brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra, Bela krajina, Posavje, Bizeljsko-Semič, Štajerska in Prekmurje.
Velika večina pridelanih vin v Sloveniji je iz belih sort, kar okoli 70 odstotkov. Vsaka vinorodna dežela ima svoje značilne, prepoznavne sorte. Sicer pa je v Sloveniji dovoljenih oziroma priporočenih 53 vinskih sort.