Jokali in kašljali so tudi tisti, ki jim ni bil namenjen. Otroci na avtobusnih postajah, starejši na poti po opravkih v centru Ljubljane, ko jih je prekril oblak solzivca, ki ga je policija usmerila proti protestnikom. Ker oblaka pač ni mogoče zajeziti in se priplazi tudi do ljudi, ki z dogajanjem nimajo nič skupnega. Kolateralna škoda so takšne nedolžne žrtve, so si bili edini strokovnjaki, ki so analizirali delo policije na protestih v slovenski prestolnici 5. oktobra letos. Minulo sredo policisti solzivca niso uporabili.
Solzivec, uradno znan kot lakrimatorno sredstvo (izhaja iz latinske besede lacrima, kar pomeni solza), je kemično orožje, ki povzroča solzenje oči, draženje kože in sluznice, bruhanje in celo slepoto. Pod besedo solzivec se skrivajo različne spojine s podobnim učinkom, običajno poimenovane s kraticami - OC (izvleček pekočih paprik kapsaicin), CS (2-klorbenziliden malononitril) in CN (1-kloroacetofenon). Pri policijskem delu, in slovenska policija tu ni izjema, prevladujeta OC (v razpršilcih) in CS (v plinskih nabojih in ročnih bombah). "Plinski razpršilec je prisilno sredstvo, ki ga imajo policisti v osebni zadolžitvi. Uporablja se zlasti zoper posameznike, če ne morejo drugače obvladati upiranja osebe, odvrniti napada ali preprečiti samopoškodbe osebe. Plinski razpršilec je polnjen z dražilno substanco Oleoresin capsicum - izvlečkom pekoče paprike," pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič iz Generalne policije uprave. "Plinska sredstva pa se uporabljajo zoper množico, za vzpostavitev javnega reda, ko je ta huje in množično kršen. Plinska sredstva so plinska pištola ali puška za izstreljevanje plinskih nabojev ali snovi, plinska ročna bomba in druga sredstva za razprševanje plinskih snovi," doda Ciperle Adlešičeva. Plinska sredstva so polnjena z dražilnim sredstvom CS.
5. oktobra so policisti uporabili več kot 400 nabojev in ročnih bomb s solzivcem
Slovenska policija ima tako v svojem arzenalu različne plinske naboje in plinsko ročno granato. Tukaj pa je še vodni top - ta omogoča uporabo vodnega curka in kombinacije vodnega curka s primesjo plinskega sredstva. "Tovarniško je nastavljena maksimalna dovoljena količina mešanja vode s plinskim sredstvom v količini 1,5 odstotka," pojasnjujejo na vrhu policije.
Enormno število plinskih nabojev in ročnih bomb
Policija je v zadnjih dvajsetih letih plinska sredstva, ki se torej uporabljajo zoper množice, uporabila med varovanjem nasilnih protestov v letu 2012, enkrat v letu 2020 in trikrat v letošnjem letu. "Število izstreljenih plinskih nabojev oziroma odvrženih plinskih ročnih bomb je zelo različno in je odvisno zlasti od množičnosti ter intenzitete kršenja javnega reda ter se giblje od nekaj deset do nekaj sto," pojasnjuje Ciperle Adlešičeva. Na shodu 5. oktobra letos je bila ta številka enormna: policisti so zoper protestnike uporabili več kot 400 nabojev in ročnih bomb s solzivcem. "V evidenco uporabe prisilnih sredstev se evidentira število primerov, ko so policisti uporabili ta sredstva, in ne število posameznih izstreljenih oziroma odvrženih sredstev - to se ugotavlja s posameznimi analizami primerov in preveritvami okoliščin uporabe prisilnih sredstev. Pri uporabi plinskih sredstev so policisti v večini primerov izstrelili plinske naboje, plinske ročne bombe pa so uporabili v manjši meri," pa pojasnjujejo v Generalni policijski upravi.
Po uporabi opisanih prisilnih sredstev na protestu v začetku tega meseca je generalni direktor policije dr. Anton Olaj imenoval komisijo za preveritev okoliščin uporabe teh sredstev. "Komisija bo celovito preučila uporabo prisilnih sredstev med varovanjem navedenega javnega shoda in podala poročilo z oceno, ali so policisti prisilna sredstva uporabili zakonito in strokovno. Komisija je trenutno v fazi pridobivanja predmetne dokumentacije o navedenem dogodku, ko pa bo zaključila to delo, bo v svojem poročilu navedla tudi podatke o številu uporabljenih prisilnih sredstev," pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič.
Dan zatem, ko se je Ljubljana 5. oktobra letos prekrila z oblakom solzivca, pa je Alojz Sladič iz sektorja splošne policije v Generalni policijski upravi novinarjem razlagal, da je bilo ravnanje policistov upravičeno in sorazmerno. "Policija je v smislu sorazmernosti uporabe prisilnih sredstev v pretežnem deležu uporabila plinska sredstva, ki puščajo relativno majhne posledice - ne prihaja do poškodb oseb, njihov učinek pa je kar velik," so bile Sladičeve besede.
V rokah navadnih ljudi
Solzivec za osebno varnost in obrambne spreje je sicer mogoče kupiti vsepovsod. Namenjeni so predvsem za samoobrambo. Kot navaja policija, se ima posameznik, v skladu z zakonskimi normami, pravico braniti pred protipravnimi dejanji. "Zakon o orožju opredeljuje razpršilec kot napravo, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršuje dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju," razlagajo policisti. Zakon tudi dovoljuje, da lahko razpršilec nabavite in ga imate v posesti brez posebnega dovoljenja, če ste že polnoletni, sicer plinskega razpršilca ne morete nabaviti in ga imeti v posesti, ker boste storili prekršek. Ob tem pa policisti opozarjajo še na določila kazenskega zakonika. Ta opredeljuje, da dejanje, storjeno v silobranu, ni kaznivo dejanje. "Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne sočasni protipravni napad. Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje, zaradi močne razdraženosti, prestrašenosti, povzročene z napadom, pa se mu sme kazen tudi odpustiti," še določa kazenski zakonik. Če pa boste z uporabo solzivca meje silobrana prestopili, ste lahko kaznovani.
Pomanjkanje podatkov o dolgoročnih posledicah
"Želijo nas prepričati, da je solzivec varna metoda za to, da se razžene nasilne proteste. Danes je del opreme številnih varnostnih sil kot manj smrtonosno orožje in alternativa strelnemu. To orožje se imenuje manj smrtonosno - in torej ne 'smrtonosno'," opozarjajo v Amnesty International Slovenija. In dodajo, da res ni zasnovano, da bi se z njim ubijalo, pa vendar še vedno obstaja možnost, da povzroči smrt. "Razpoložljivost solzivca lahko pomeni, da se policija ne bo zatekla k uporabi orožja, ki lahko povzroči večjo škodo. Toda v praksi policijske sile uporabljajo solzivec na načine, ki nikoli niso bili predvideni za uporabo - pogosto v velikih količinah proti večinoma miroljubnim protestnikom ali s streljanjem izstrelkov neposredno v ljudi." Solzivec se, poudarjajo, lahko uporablja samo, ko je nasilje splošno razširjeno, da bi se razgnala množica, in samo, če nasilja ne ustavijo nobeni drugi načini. "Uporablja se lahko le, če imajo ljudje možnost, da se razidejo, in ne, ko so v zaprtem prostoru ali kjer so ceste ali druge poti pobega blokirane. Ljudje morajo biti opozorjeni, da bodo uporabljena ta sredstva. Imeti morajo tudi možnost, da se razidejo. Izstrelkov s kemičnimi dražilnimi sredstvi ni nikoli dovoljeno izstreliti neposredno v ljudi. Če se solzivec uporablja, se je treba izogibati ponavljajoči se ali daljši izpostavljenosti in nemudoma slediti postopkom dekontaminacije."
Ali izpostavljenost solzivcu, sicer trdim snovem v obliki kristalov, ki jih nato zelo fino zmlete raztopijo, da jih je mogoče razpršiti, res pušča tako majhne posledice? Tisti, ki so izpostavljeni solzivcu, najpogosteje zaznajo pekoč občutek v nosu, ustih in grlu, zamegljen vid, izcedek iz nosu, težave pri požiranju, slinjenje, kašelj, občutek dušenja, slabost, zadihanost, dobijo lahko izpuščaje, opekline, lahko bruhajo. Simptomi izpostavljenosti solzivcu so načeloma prehodni. Izginili naj bi približno pol ure zatem, ko sredstvu nismo več izpostavljeni. Lahko se zgodi, da se pojavijo težave z dihanjem tudi po tem času, in takrat je treba poiskati zdravniško pomoč.
Tuji znanstveniki opozarjajo, da je o tem, kako dejansko nevaren je solzivec na dolg rok, težko soditi
Prva pomoč ob srečanju s solzivcem je torej umik na območje, kjer solzivca ni, izpiranje oči s tekočo vodo ali fiziološko raztopino, pivnanje kože in po potrebi tudi odstranitev oblačil, na katerih so ostanki solzivca.
O hujših poškodbah ali celo smrti poročajo po svetu predvsem pri uporabi solzivca v zaprtih prostorih, včasih pa poškodbe povzročijo udarci plinskih nabojev, ki ji policisti izstrelijo s puško, in delčki plinskih granat, ki eksplodirajo preblizu ljudi.
A tuji znanstveniki opozarjajo, da je o tem, kako dejansko nevaren je solzivec na dolg rok, težko soditi, saj je narejenih premalo raziskav. Raziskava, ki se pogosto citira in ki je snov CS označila za varno, je bila narejena na podlagi nadzorovane izpostavljenosti 35 prostovoljcev - zdravih moških. Pri otrocih, ženskah, starejših in bolnih bi lahko imela povsem drugačne učinke.
Letno slabih 16 tisoč evrov
Slovenska policija kupuje plinska sredstva pri dobavitelju Group 22, d.o.o., cena je odvisna od artikla. "Letni strošek je 15.779,97 evra z DDV. V zadnjem času ni prišlo do zamenjave dobavitelja," pravijo v Generalni policijski upravi. Kje skladiščijo ta plinska sredstva, na policiji ne želijo odgovoriti; po neuradnih podatkih so shranjena v vojaških skladiščih.
Hitro prepovedan - a ne za policijo
Solzivec - o njegovi zgodovini, uporabi in posledicah je ta teden obsežno pisal tudi portal N1 - se je prvič pojavil v prvi svetovni vojni. Francozi naj bi bili leta 1914 izstrelili granate s solzivcem proti Nemcem. A njegovo uporabo so kmalu po koncu vojne prepovedali. Ženevski protokol iz leta 1925 prepoveduje "uporabo dušečih, strupenih in drugih plinov v vojni". Solzivec sicer izrecno ni bil omenjan, a ga je večina držav podpisnic štela med omenjene pline. Bolj natančno je uporabo vseh kemičnih orožij v vojaških spopadih definirala in prepovedala šele mednarodna konvencija o kemičnem orožju iz leta 1993, ki pa hkrati izrecno dopušča izjemo za policijsko uporabo solzivca. Vojaški svet je prepoved uporabe namreč utemeljil z argumentom, da bi uporaba solzivca v vojaškem spopadu lahko vodila v eskalacijo uporabe kemičnega orožja, vključno z mnogo bolj smrtonosnimi živčnimi plini. Te bojazni pri spopadih s civilisti ni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
