V samo nekaj generacijah se lahko število semenčic pri moških zmanjša na raven, ki ni več primerna za plodnost. To alarmantno trditev je v svoji novi knjigi Odštevanje objavila epidemiologinja Shanna Swan, ki zbira dokaze o tem, da se je za zahodu število plodnih moških v manj kot 40 letih zmanjšalo za več kot 50 odstotkov. To pomeni, da imajo danes moški v povprečju le polovico toliko semenčic, kot so jih imeli njihovi dedki.
To so šokantne trditve, vendar jih podpira vedno več dokazov, ki ugotavljajo reproduktivne nepravilnosti in zmanjševanje plodnosti pri ljudeh in živalih po vsem svetu. Težko je reči, ali se bodo ti trendi nadaljevali in ali bi lahko vodili do našega izumrtja. Jasno pa je, da so eden od glavnih vzrokov za te težave kemikalije, s katerimi smo obkroženi v vsakdanjem življenju. Potrebujemo torej boljšo regulacijo za zaščito reprodukcije ljudi in živali.
Manj semenčic
Študije, ki razkrivajo zmanjševanje števila spermijev pri moških, niso nove. Temu vprašanju so se znanstveniki prvič posvetili v devetdesetih letih, čeprav so pri tem nekateri kritiki opozorili na neskladja v načinu beleženja števila semenčic. Nato je leta 2017 obsežnejša študija, ki je upoštevala ta odstopanja pri beleženju, pokazala, da se je število semenčic moških na zahodu med letoma 1973 in 2011 zmanjšalo za 50 do 60 odstotkov in da se v povprečju zmanjšuje za odstotek ali dva na leto. In prav na to "odštevanje" se sklicuje Shanna Swan.
Manjše ko je število semenčic pri moškem, manjša je možnost spočetja otroka s spolnim odnosom. Študija iz leta 2017 opozarja, da bi lahko imeli naši vnuki število semenčic pod nivojem, primernim za uspešno oploditev - po poročanju Swanove bi bila do leta 2045 verjetno večina parov prisiljena uporabiti metode za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Moški bi lahko do leta 2060 delno ali popolnoma izgubili sposobnost reprodukcije
Enako skrb zbujajoče je povečanje števila splavov in razvojnih nepravilnosti, kot so razvoj majhnega penisa, interseksualnost (moške in ženske značilnosti pri moškem) in nespuščeni testisi, kar je vse povezano z manjšim številom semenčic.
Zakaj slabša plodnost
Za vedno slabšo plodnost bi lahko bili odgovorni številni dejavniki. Ne nazadnje se je življenjski slog od leta 1973 močno spremenil, vključno s spremembami v prehrani, gibanju, debelosti in pri vnosu alkohola, vse našteto pa lahko prispeva k manjšemu številu spermijev.
Toda v zadnjih letih so raziskovalci kot odločilni trenutek za moško reproduktivno zdravje označili fetalno stopnjo človekovega razvoja – torej obdobje pred dejavniki našega življenjskega sloga. V "programskem oknu" za fetalno maskulinizacijo, v katerem plod razvije moške značilnosti, je bilo dokazano, da hormonske motnje trajno vplivajo na reproduktivne sposobnosti moških v odrasli dobi. To je bilo prvotno dokazano v študijah na živalih, zdaj pa je čedalje pogosteje dokazano tudi v študijah, pri katerih sodelujejo ljudje.
Hormonske motnje povzročajo kemikalije, ki jih najdemo v vsakdanjih izdelkih in lahko delujejo na dva načina: kot naši hormoni ali pa hormonom preprečujejo pravilno delovanje na ključnih stopnjah našega razvoja. To so kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez (EDC), izpostavljeni pa smo jim s hrano, pijačo, zrakom, ki ga vdihavamo, in z izdelki, ki jih nanesemo na kožo. Včasih jih imenujejo vseprisotne kemikalije, ker se jim je v sodobnem svetu zelo težko izogniti.
Vseprisotne kemikalije
EDC mati prenese na plod, izpostavljenost ploda kemikalijam pa določa stopnjo hormonske interference. To pomeni, da današnji podatki o številu semenčic ne govorijo o današnjem kemičnem okolju, temveč o okolju, v katerem je bil plod v maternici. Okolje pa nedvomno postaja vedno bolj onesnaženo, a motenj ne povzroča samo ena kemikalija. Različne vrste vsakdanjih kemikalij, ki jih najdemo vsepovsod, od pesticidov, aditivov do plastike, lahko motijo normalno delovanje naših hormonov.
Nekateri hormoni, na primer v kontracepcijskih tabletah ali za pospeševanje rasti pri reji živali, so bili posebej zasnovani, vendar jih danes najdemo že povsod v okolju.
Je podobno tudi pri živalih?
Če so kemikalije odgovorne za zmanjšanje števila semenčic pri ljudeh, bi pričakovali, da bodo enako prizadete tudi živali, ki si delijo okolje z nami. In tudi so: novejša študija je pokazala, da imajo zaradi kemikalij tudi hišni psi manjše število semenčic. Študije, v katere so bili vključeni gojeni kunci v Kanadi in na Švedskem, so industrijske in kmetijske kemikalije povezale z manjšim številom semenčic in nenormalnim razvojem testisov in penisa. Učinek kemikalij so opazili tudi pri aligatorjih na Floridi, pri kozicah podobnih rakih v Veliki Britaniji in pri ribah, ki živijo v čistilnih napravah po vsem svetu.
Tudi vrste, za katere se domneva, da so zelo oddaljene od virov onesnaževanja, trpijo zaradi kemične kontaminacije. Ugotovljeno je bilo, da je samica kita ubijalca, orka, ki je leta 2017 nasedla na škotski obali, eden najbolj kontaminiranih bioloških primerkov, o katerem so kadarkoli poročali. Znanstveniki pravijo, da ni imela mladičev.
Uravnavanje kemikalij
V nekaterih primerih pa nepravilnosti, ki jih opazimo v divjini, niso povezane s kemičnimi spojinami, ki vplivajo na ljudi. Toda prav vse kemikalije lahko porušijo normalno delovanje hormonov, ki vplivajo na zdravo reproduktivnost.
V Združenem kraljestvu ministrstvo za okolje, hrano in podeželje trenutno pripravlja strategijo, ki bi lahko vplivala na vsebnost kemikalij v izdelkih. Tudi EU medtem spreminja predpise, s katerimi bi preprečili nadomeščanje prepovedanih snovi z drugimi, prav tako škodljivimi. Ne nazadnje bi javnost lahko zahtevala odločnejše ukrepanje in regulacijo predpisov, ker pa so kemikalije nevidne in manj oprijemljive kot na primer plastične slamice in dimniki, iz katerih se pozimi močno kadi, je to težko dosegljivo. Knjiga Shanne Swan, ki razkriva, v kako alarmantnem stanju je naša reproduktivnost, pa je zagotovo pomemben prispevek k spremembam.
Alex Ford je profesor biologije na Univerzi Portsmouth.
Gary Hutchison je profesor toksikologije na Univerzi Edinburgh Napier.
