Decembra pospravimo predale s semeni

Za večino zelenjadnic, ki jih gojimo na naših vrtovih, velja, da jih razmnožujemo s semenom. V današnjem času to ni prav nič posebnega, saj lahko seme kupimo skoraj na vsakem koraku. Nekoč pa so si morale gospodinje seme pridelati same, takrat so ga tudi veliko bolj cenile. S semenom ravnamo tako kot z mrtvim predmetom, zato so velikokrat težave s kaljenjem na vrtu - te izvirajo ravno iz napačnega ravnanja s semenom. Decembra običajno pospravljamo po predalih in omarah. Marsikomu se je tam nabralo veliko še neuporabljenih, odprtih ali celo na pol praznih vrečic s semenom. Kaj zavreči in kaj še lahko uporabimo v naslednji sezoni?

Življenjska doba semena

Seme je rastlinica v malem, ki ji je dodan še lonček s hranilno prstjo. Rastlina mati je poskrbela, da ima njen otrok dovolj hrane za prve dni življenja. Ta hrana je sicer dokaj dobro konzervirana, a se s časom porablja. Seme namreč ves čas diha in živi, zato je njegova življenjska doba omejena. Seme nekaterih rastlin lahko vzdrži dalj časa, drugo le eno leto.
Seme pastinaka, večine začimb in dišavnic, črnega korena in mnogih cvetlic lahko izgubi kaljivost že po enem letu do dveh, zato ga uporabite le, če predhodno naredite domač test kaljivosti. Drugače kupite seme teh rastlin raje vsako leto znova. Tudi seme čebule in pora, peteršilja in korenčka izgubi kaljivost po dveh do treh letih, zato ga je veliko bolje kupovati sproti.

Debelejše lahko hranimo več let

Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdlje lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve ter rdeče pese.

Kako ohranimo kaljivost

Zelo pomembno je, da ob setvi semena, ko nam ga je še nekaj ostalo, vrečice nikoli ne odložimo na zemljo. Takoj jo tesno zapremo, zelo uporabne so ščipalke za perilo, in položimo nekam na suho ali vsaj v žep. Tako preprečimo, da bi seme prišlo v stik z vlago. Tesno zaprto semensko vrečico nato hranimo v suhem in hladnem prostoru.
Ob pospravljanju predalov torej zavržemo vse vrečice, pri katerih ugotovimo, da je seme starejše, kot je na njej napisano. Pri odprtih vrečicah bi sama zavrgla vse seme, starejše od enega leta, ali pa bi naredila domač kalilni test.

Domač kalilni test

Je zelo enostaven in ga naredimo hitro. Vzamemo nekaj plasti papirnate brisače, ki jo pod pipo dobro namočimo, a pustimo, da vsa voda odteče. Tako navlažen papir damo na krožnik. Po njem potem enakomerno razporedimo seme. Da se ne bi izsušilo, vse skupaj ovijem s folijo za živila. Nato tako seme postavimo nekam na toplo. Dobro je, da je tak prostor temen, ali pa vse skupaj ovijemo z blagom ali papirjem, da bo na temnem. Izjema je seme večine dišavnic, zelišč, korenčka, motovilca, peteršilja in ognjiča. To naj ostane kar lepo na svetlem.
Čez pet dni preverimo kaljivost. Če ostane veliko semena nevzkaljenega še po desetih dneh ali pa se na semenu pričnejo nabirati različne plesnive prevleke, je zanič in ga zavržemo.

Kako kupujemo seme

Da se izognemo ostajanju semena v predalih, si pred nakupom vedno naredimo seznam, kaj potrebujemo v naslednjem letu. Najlažje naredimo ta seznam tako, da po setvi vse izpraznjene vrečice s semenom hranimo v posebni škatli. Vem, da je pri nas navada, da vrečico pustimo na gredi kot oznako, kaj smo posejali, a to lahko naredimo na mnoge druge načine.

Tretirano ali netretirano

Preberite si tudi zadnjo stran vrečice. Tam vedno najdete žig. Podatki na njem veljajo prav za tisto seme, ki je v vrečici ali škatli. Tam je podatek o kaljivosti in o tem, ali je seme razkuženo ali nerazkuženo (tretirano ali netretirano), pa tudi leto, do katerega naj bi podatki na vrečici veljali, kar je zelo pomembno. Žal ni leta pridelave, kar bi bilo bolj pravilno, a je to manj ugodno za ponudnike semena. Iz tega podatka lahko prav tako razberete, ali je seme starejše ali povsem sveže.