Pred štiridesetimi leti, ko so zunanjemu svetu zgolj odškrnili vrata v svojo gorsko kraljevino, so ljudje Butana presenetili preostalo človeštvo. Mogočna Himalaja jih je stoletja varovala pred tegobami zunanjega sveta, pred svetovno krizo, pred izbruhi bolezni, pred vojnami ... Samosvoji, nežni, rdečelični in zadovoljni so skromno uživali v tistem, kar jim je dano. Brez želja po nedosegljivem si še danes ne kazijo vsakdanje sreče. Ta v kraljevini velja za najdragocenejšo vrlino in prav to so kot cilj razvoja dežele pred leti zapisali tudi v svojo ustavo. Od leta 2008 namreč uvajajo parlamentarno demokracijo, saj se je kralj odrekel absolutni oblasti – več ljudi je modrejših kot en sam človek, pravi Jigme Khesar Namgyel Wangchuck. Ta modri, danes enainštiridesetletni vladar, je ob prevzemu prestola dojel, da je največja želja vsakega človeka biti srečen. Zato mu je prišla na misel ideja o bruto domači sreči (BDS) in srečo je postavil za glavni cilj in merilo napredka dežele. Od vseh štirih lastnosti, ki tvorijo oceno sreče državljanov, je le ena povezana z materialno blaginjo, druge so zdravje in raznoliko okolje, močna tradicionalna kultura ter pravično in kakovostno vodstvo.
Tako se od konca sedemdesetih, ko je vladal oče sedanjega kralja, pa do danes ni veliko spremenilo, Butan je še vedno dežela, kjer bi vsi mi, izmučeni od podivjanega sveta, morali iskati recept za srečo in zadovoljstvo. Tam "zadovoljni z malim" ni le fraza in skromnost, ne zgolj vrlina, ki bi se je morali priučiti. Butanci, ki so elektriko dobili v osemdesetih, televizijo pa videli šele leta 1999, se še vedno uspešno z visokimi dnevnimi taksami izogibajo množičnemu turizmu, ki bi med njih lahko prinesel katero od "prekletstev modernega sveta".
Svetovno poročilo o sreči
Toliko o sreči himalajskega ljudstva, ki je postala državna blaginja. Medtem največja mednarodna organizacija Združeni narodi že devet let opravlja raziskavo Svetovno poročilo o sreči (World Happiness Report), v kateri se Butanci ne uvrščajo v sam vrh največjih srečnežev. Sploh ne. Med 156 državami, lan zajetimi v raziskavi, je himalajsko ljudstvo uvrščeno v sredino. Že četrto leto zapored so Finci tisti, ki so na vrhu lestvice, izoblikovane glede na odgovore na vprašanja o zadovoljstvu v štirinajstih kategorijah, od zdravstva, materialnega položaja, socialnih razmer do politike in dostopnosti tehnologije. Finski sledijo Danska, Švica, Islandija in Nizozemska. Že nekaj let je edina neevropska država med prvo deseterico Nova Zelandija.
Slovenija se je v poročilu, ki je izšlo marca letos, uvrstila na 33. mesto, potem ko je v lanskem poročilu zasedla 44. mesto, kar seveda pomeni, da se je stopnja sreče, kot jo zaznavajo prebivalci, zvišala. Od slovenskih sosed je najsrečnejša Avstrija, ki je na 10. mestu, Italija je na 30. mestu, Madžarska na 53. ter Hrvaška na 79. Na samem repu lestvice so običajno centralnoafriške države in čisto na dnu je tokrat Afganistan.
Avtorji poročila so opozorili, da je bilo v nekaj več kot tretjini držav zaznati pogostejša negativna čustva, ki bi jih lahko povezovali z učinkom pandemije. A se je kljub temu v vsaj dvaindvajsetih državah glede na odgovore zadovoljstvo prebivalcev izboljšalo, med tistimi, ki so se v zadnjem letu povzpele na lestvici, je izrazito več azijskih držav, tudi Kitajska, ki se je s 94. mesta premaknila na 84.
"Presenetljivo je, da v povprečju ni upadlo dobro počutje, merjeno z vrednotenjem življenja prebivalcev," je v izjavi dejal John Helliwell, eden od avtorjev poročila. "Ena od možnih razlag je, da ljudje covid-19 vidijo kot skupno zunanjo grožnjo, ki vpliva na vse, in da je to ustvarilo večji občutek solidarnosti in sočutja. Tako so Finci zelo visoko uvrstili medsebojno zaupanje, s čimer so pomagali zaščititi življenja v času pandemije." Tudi po navedbah drugih raziskav se je ta nordijska država s petimi milijoni in pol prebivalcev lani veliko bolje spopadala s covidom-19 in njegovimi posledicami kot večina Evrope.
Finski jackpot
Že dolgo, še preden so ZN pričeli raziskovati srečo Zemljanov, je obstajal rek, da če se rodiš na Finskem, si zadel jackpot. Nekoč je bila to neutemeljena šala, s katero so dražili svoje skandinavske sosede, a je zdaj po nekaj letih absolutnega vodstva na lestvici najsrečnejših videti, da rek kar drži. Kaj torej dela Fince tam zgoraj na hladnem severu, kjer zimski mraz in tema vztrajata šest mesecev, tako zadovoljne in srečne? Ljudje z juga, med katere se v primerjavi s Skandinavci lahko uvrščamo tudi Slovenci, si težje predstavljamo, da nas vremenske razmere ne bi obremenjevale. Finci se nanje ne ozirajo, svoj prosti čas namreč znajo zelo aktivno izkoristiti ne glede na sneg, dež ali veter. V toplejših dneh pa so še toliko raje v naravi in so aktivni.
Finci so mirni, sproščeni, večino časa neobremenjeni
A tudi drugi narodi smo radi zunaj, radi kolesarimo, tečemo, veslamo, planinarimo, v tem bi si lahko bili podobni. Fince naj bi osrečeval tudi pogled na njihovo bogato neokrnjeno naravo. Imajo najčistejša jezera na svetu, pokrajine z neskončnimi gozdovi, zelo malo onesnaženosti in zato dokaj čisto ozračje. A tudi v Sloveniji je narava čudovita, morda nimamo toliko nedotaknjenih pokrajin, a na svoje bisere smo ponosni. Kljub temu naj bi bili za dvaintrideset mest manj zadovoljni kot Finci. Ti severnjaki veljajo za najbolj sproščen narod v zahodnem svetu. So mirni, sproščeni, večino časa neobremenjeni. Njihova kultura ali, bolje - življenjska filozofija je usmerjena v sodelovanje in ne tekmovanje. Veliko zadovoljstva jim daje občutek varnosti in preskrbljenosti, hkrati pa se z zunanjim svetom, pa naj gre za tistega zunaj meja ali zunaj zidov svojega doma, ne obremenjujejo, ne skrbi jih mnenje drugih. Tukaj bi se primerjava z narodom na sončni strani Alp lahko ustavila, saj se Slovenci že pregovorno zelo veliko obremenjujemo z mnenjem drugih, kar nas velikokrat spravlja v slabo voljo.
Prižiganje sveč in tople odeje
Preden so se Finci zavihteli na vrh, so bili kar nekaj let tam Danci. Hitro je njihova sreča postala popularna, začelo se je celo iskanje recepta za njihovo zadovoljstvo. Povpraševanje je ponudilo ponudbo in vzniknila je poplava literature o skrivnosti danske sreče, o tem, kako vzgajati otroke, da bodo odrasli v srečne ljudi, kako se z njimi igrati. Knjige o tem, kako najti srečo, kako urediti dom, da bo dovolj udoben, in podobno. Tudi na naših knjižnih policah najdemo stvarno literaturo, kot so knjige pedagoginje in učiteljice Iben Dissing Sandahl Vzgoja po dansko in Igra po dansko ter knjige avtorja Meika Wikinga Hygge - Umetnost dobrega življenja in Lykke - Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu. Ob tem je svetovno slavo dosegel "hygge", občutek, ki ga poznamo vsi, a ga težko opišemo. Danci ga opisujejo kot tisto, kar nas preplavi, ko se počutimo domače, udobno, prijetno, povezano, ko pripadamo. Meik Wiking, direktor Inštituta za raziskovanje sreče v Københavnu in pisec omenjenih knjižnih uspešnic, je prepričan, da se od Dancev sicer lahko vsi veliko naučimo o iskanju zadovoljstva, vendar so ključi do sreče skriti po vsem svetu, ne le na severu Evrope. Tam sicer imajo uravnoteženo delo in zasebno življenje, brezplačen študij, zagotovljeno zdravstvo in točne vlake, ob tem pa porabijo tudi več sveč na gospodinjstvo kot kjerkoli drugje. Veliko jim pomeni objem ugodja in topline, ki si ga radi pričarajo s prižiganjem sveč, zato so Danci narod, ki na gospodinjstvo porabo več sveč kot kjerkoli drugje. Svetloba plamena, tople odeje, mehke blazine, nevtralne barve in (po dansko) družba treh ali štirih ljudi so zunanji dejavniki, ki naj bi pričarali hygge.
Zadovoljstvo Slovencev upada
Statistični urad Republike Slovenije vsako leto opravi tudi raziskavo Življenjski pogoji. Lani je potekala nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj so jo spomladi zaradi razglasitve epidemije za nekaj mesecev prekinili in nato nadaljevali jeseni. Tudi zaradi zdravstvene krize, ki smo ji bili priča, so ob objavi rezultatov opozorili, da zaradi teh okoliščin podatki niso popolnoma primerljivi s podatki prejšnjih let. Kljub temu se je povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od 0 do 10 glede na prejšnje leto znižala za 0,1 vrednosti. Slovenci smo svoje zadovoljstvo v letu 2020 ocenili s 7,4, v letu prej pa s 7,5. Med spoloma, tako avtorji raziskave, ni bilo bistvenih razlik, drugače pa je bila skupna ocena najbolj odvisna predvsem od samoocene zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov, kot so prosti čas, prijatelji in medosebni odnosi. Tako se je na primer delež gospodinjstev, ki s svojimi dohodki brez težav preživijo mesec, nekoliko zvišal in zdaj znaša 21 odstotkov, na drugi strani pa je delež tistih, ki s svojimi dohodki težko shajajo, ostal enak kot leto prej, 20-odstoten. Najvišjo povprečno oceno svojega življenja - 8,5 so podali prebivalci, ki so svoje zdravstveno stanje ocenjevali kot zelo dobro.
Če se vrnemo k primerjavi s skandinavskimi narodi, ki svojo srečo najdejo v aktivnem oddihu v naravi, v neobremenjenosti in udobju, si lahko priznamo, da živimo v okolju, kjer bi nam lahko koristili kot zgled. Jasneje moramo ločiti delo in zasebnost, manj se obremenjujmo in primerjajmo z drugimi, več časa aktivno preživimo v naravi ne glede na vremenske okoliščine in si uredimo udobno domovanje. Ko bomo to dosegli, bomo bolj mirni in sproščeni, zato z več energije in bolj zdravi. In ko smo zdravi, smo tudi najbolj srečni. Morda se že prihodnje leto v raziskavi Združenih narodov približamo deseterici največjih srečnežev.