Gazirane brezalkoholne pijače? Raje jih pijte manj!

Reuters
22.09.2019 03:16

Gazirane brezalkoholne pijače, s sladkorjem ali brez njega, bi lahko povečale tveganje za prezgodnjo smrt, kažejo raziskave.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Manj kalorij še ne pomeni več zdravja.
Profimedia

Uživanje gaziranih brezalkoholnih pijač lahko poveča tveganje prezgodnje smrti, ne glede na to, ali vsebujejo sladkor ali umetna sladila, kažejo izsledki nove raziskave. V raziskavi, ki je spremljala več kot 400.000 odraslih Evropejcev v obdobju več kot 16 let, se je tveganje prezgodnje smrti povečalo pri posameznikih, ki so spili vsaj dva kozarca gaziranih brezalkoholnih pijač na dan. "Naši izsledki glede s sladkorjem slajenih brezalkoholnih pijač podpirajo prizadevanja za omejitev uživanja tovrstnih pijač," je dejal soavtor raziskave Neil Murphy, znanstvenik pri Mednarodni agenciji za raziskave raka. "Kar pa zadeva gazirane brezalkoholne pijače z umetnimi sladili, moramo zdaj preučiti razloge za ugotovljeno povezavo. Upam, da bodo raziskave, kot je naša, spodbudile ta prizadevanja."
Gazirane brezalkoholne pijače same po sebi niso nujno razlog za povezavo, je opozoril Murphy. Nove ugotovitve ne pomenijo, da gazirane brezalkoholne pijače povzročajo prezgodnjo smrt, saj v tovrstnih raziskavah (epidemiološko opazovanje) obstajajo tudi "drugi dejavniki, ki so lahko krivi za povezavo," je dodal Murphy. "Prekomerno uživanje gaziranih brezalkoholnih pijač je tako lahko samo znak nezdravih prehranskih navad."
Da bi bolje preučili morebitno povezavo med gaziranimi brezalkoholnimi pijačami in prezgodnjo umrljivostjo, so Murphy in njegovi kolegi uporabili podatke evropske prospektivne študije o raku in prehrani, ki je udeležence zbirala od leta 1992 do leta 2000. Na začetku te študije so bile ocenjene prehranske navade udeležencev, pri čemer so upoštevali tudi uživanje gaziranih brezalkoholnih pijač. Udeleženci so poleg tega izpolnili ankete o življenjskem slogu, ki so zadevale raven izobrazbe, kadilske navade, uživanje alkohola in telesno dejavnost.
Ko so raziskovalci izključili udeležence, ki so že na začetku študije imeli zdravstvene težave, kot so rak, bolezni srca in sladkorna bolezen, oziroma za katere ni bilo podatkov o uživanju gaziranih brezalkoholnih pijač, jim je ostalo še 451.742 udeležencev, ki so ostali v študiji povprečno 16,4 leta (njihova povprečna starost je na začetku znašala 51 let). Med študijo je umrlo 41.693 udeležencev.

Z umetnimi sladili še slabše

Ko so raziskovalci analizirali podatke in upoštevali dejavnike, ki bi lahko povečali tveganje smrti, kot sta indeks telesne mase in kajenje, so ugotovili, da so udeleženci, ki so spili najmanj dva kozarca gaziranih brezalkoholnih pijač na dan, imeli za 17 odstotkov večje možnosti prezgodnje smrti kot posamezniki, ki so na mesec spili manj kot en kozarec.
Udeleženci, ki so na dan spili najmanj dva kozarca s sladkorjem slajenih brezalkoholnih pijač, so imeli za osem odstotkov večje možnosti prezgodnje smrti v primerjavi z udeleženci, ki so spili manj kot en kozarec na mesec. Pri tistih, ki so na dan spili najmanj dva kozarca umetno slajenih brezalkoholnih pijač, pa je bilo tveganje prezgodnje smrti večje za 26 odstotkov.
Raziskovalci so priznali, da so med skupinama udeležencev poleg uživanja gaziranih brezalkoholnih pijač obstajale tudi druge razlike. "Posamezniki, ki so pili velike količine gaziranih brezalkoholnih pijač, so prav tako imeli višji indeks telesne mase. Poleg tega je velik delež te skupine kadil tobačne izdelke," je dejal Murphy. "Pri analizi smo opravili statistične prilagoditve v zvezi z indeksom telesne mase, kadilskimi navadami in drugimi dejavniki tveganja umrljivosti, ki bi lahko vplivali na naše rezultate, toda povezava je kljub temu ostala. Vseeno ne smemo izključiti možnosti, da so ti dejavniki vplivali na naše ugotovitve. Zato ne moremo govoriti o vzročni povezavi."
Na izsledke takšnih raziskav lahko res vplivajo drugi dejavniki življenjskega sloga, je dejal dr. Bruce Y. Lee, izredni profesor na Univerzi Johnsa Hopkinsa. "Pri analizi ne moreš upoštevati vseh dejavnikov," je opozoril dr. Lee. "To so zelo kompleksni sistemi."
Obstaja verjetnost, da je uživanje gaziranih brezalkoholnih pijač znak za kakšen drug dejavnik življenjskega sloga, je pojasnil dr. Lee. Izsledki nove raziskave so lahko koristni, toda če želimo bolje razumeti, kako hrana in pijača vplivata na zdravje, bo potrebna bolj temeljita raziskava, je dejal dr. Lee. Do takrat pa bi bilo najbolje, da bi se držali naravnih živil z minimalno predelavo, tako dr. Lee. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta