Lani konec oktobra se je pričela prenova mariborske "dnevne sobe". Mogoče zato, da bi novi, strogi podobi le vlili kanček domačnosti, ki bi si jo očarljivi Glavni trg vsekakor zaslužil. In sedaj se končno približujemo njegovemu odprtju konec tega meseca. Menda se malce zatika pri fontanah, zelo zanimiva je tudi tabla z napisom Eksperimentalna prometna ureditev. Mi lahko, prosim, kdo pove, kaj je sicer narobe s slovenskimi izrazi začasna, poskusna ali testna prometna ureditev? Ja, v Mariboru res zelo radi eksperimentiramo, prav zabavna se mi zdi ta reč. Pred časom me je ta celotna obnova malce razdražila, zdaj pa se mi vse zdi le še nepomembno. Obnovljeno je, malo počasneje bo vse skupaj spet pričelo propadati, zdaj imamo, kar pač imamo, ničesar ne moremo več spremeniti. Eksperimentiralo se bo le še o prometni ureditvi te nesrečne Koroške ceste. Žal pa praktična dejstva ne podpirajo ravno estetike iz načrtov. Kaj me jezi? Nočem pametovati in nasprotovati stroki, toda zakaj mora biti prav Maribor ta večni eksperiment? Zakaj ni njegova zgodovina dovolj dobra za nas? Zakaj mu kar naprej krademo njegovo podobo in identiteto? Skozi zgodovino je bil vedno nekakšna "zvezda" tega mesta. Zbirka drobnih tiskov v Univerzitetni knjižnici Maribor hrani bogato zbirko razglednic, ki govorijo o spreminjajoči se podobi in namembnosti Glavnega trga skozi čas. Ob prebiranju teh razglednic se začuti tisti pravi Maribor, pokončni, postavni mladenič, poln življenja in vrveža.
Prvič je bil Glavni trg omenjen leta 1315 kot Markt. Z rastjo mesta je v 19. stoletju dobil današnje ime Hauptplatz - Glavni trg; bil je pomemben tržni prostor, kjer je domovala mestna tržnica. Vzhodni del Glavnega trga so v začetku 20. stoletja podrli zaradi gradnje Glavnega oziroma Starega mostu, ki je bil odprt leta 1913. Med drugo svetovno vojno se je trg imenoval Adolf Hitler Platz, nosil je tudi poimenovanje Hauptplatz. Na njem je med letoma 1935 in 1970 potekal živahen avtobusni promet, saj je na vzhodnem delu trga stala centralna avtobusna postaja. Šele 1970. se je glavna avtobusna postaja preselila pred železniško postajo.
Trg omejujejo arhitekturno in zgodovinsko pomembne zgradbe. Leta 1515 so na trgu zgradili Rotovž ali mestno hišo, levo od nje, v hiši, poslikani z lekarniško motiviko, je bila nekoč mestna lekarna znanega mariborskega lekarnarja Franca Minařika. Jezuiti so zgradili kolegij in gimnazijo (1758), v letih 1767-1769 pa med obema objektoma postavili še cerkev sv. Alojzija. Vogalna stavba na začetku Poštne ulice z napisom Ludwigshof (Ludvikov dvor) je bila zgrajena 1905. Theresienhof so svečano odprli septembra 1913. V stavbi je desetletja delovala Velika kavarna, pozneje še Casino. V stavbi na Koroški 2 je že v prvi polovici 18. stoletja obratovala prva mariborska pivovarna družine Tscheligi. Pozneje je v tej zgradbi dolga leta domovala gostilna Koper. V središču trga stoji Marijino ali kužno znamenje, ki so ga prebivalci v 17. stoletju postavili v spomin na kugo, ki je v letih 1680 in 1681 terjala življenja skoraj petine prebivalcev. In še bi lahko naštevali … Koliko zgodb! Kako rada bi se sprehodila po trgu in mestu s teh starih razglednic. Včasih se mi zdi, da današnjega Maribora človek sploh več ne more začutiti. Kot da je le prazna lupina, prazna hiša brez fasade in ljudi. In tega si zagotovo ne zasluži. Želim si, da bi se enkrat resnično pobral in da se bodo zanj naslikale nove, še bolj žlahtne razglednice. Dovolj je bilo eksperimentov. Primerov dobre prakse v bližini je veliko. Ko "hiša" dobi ustrezno "fasado", jo napolnijo pravi ljudje s svojimi zgodbami in tako mesto lahko ponovno zadiha in zaživi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
