Novi koronavirus se rapidno širi po vsem svetu. Iz dneva v dan bliskovito raste število okuženih in število smrtnih primerov. Največje žarišče v Evropi je trenutno tako rekoč pred našim pragom. Severna Italija je v preplahu in z njo vse sosednje države razen Slovenije, ki ukrepa s polžjo hitrostjo. Obmejne občine, kot na primer Nova Gorica, medtem ukrepajo same. Zmrazi me, ko v začetku tedna preberem pojasnjevanje novogoriškega župana, da njihova civilna zaščita, zdravstveni dom in lokalna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje nimajo nobenih posebnih navodil. Pri tem dodaja, da je Nova Gorica še posebej izpostavljena nevarnosti širjenja virusa zaradi igralnic na srečo, ki jih množično obiskujejo prav gosti iz Furlanije in Benečije, kjer je največje žarišče virusa.
Oblasti nas vztrajno mirijo, svarijo pred nepotrebno paniko in zatrjujejo, da so bolnišnice za primer manjšega izbruha virusa vsekakor pripravljene. Poročajo o možnosti sprejema deset do dvajset okuženih pacientov. V primeru večjega izbruha bo morala pomagati tudi civilna zaščita. Glede na to, kako hitro se virus širi drugod, so te številke naravnost smešne. Ampak glavno je, da menda obstajajo državni načrti v primeru epidemije in da ti niso tajni, saj si jih menda lahko preberemo na spletu. Sicer pa imamo tudi lahki premični bolnišnici Slovenske vojske, Role 1 in Role 2, tako da je vse pod kontrolo.
Ne znamo si zares predstavljati, kaj bi pomenilo, če bi pri nas izolirali z virusom prizadeta mesta. Ne vem, ali se resnično zavedamo posledic takšnega scenarija. To bi namreč pomenilo, da tudi zdravi ne bi mogli zapustiti izoliranega mesta in bi bili na milost in nemilost prepuščeni usodi. Bolezni torej ne bi mogli kar tako pobegniti, temveč bi bili primorani slediti priporočenim ukrepom in upati, da se vi in vaši bližnji ne nalezete. Ravnali bi torej v skladu s tem, kar je bolje za skupno dobro in ne nujno v dobrobit posameznika. Poleg tega bi tudi pri nas zagotovo izbruhnila nakupovalna mrzlica nepredstavljivih razsežnosti, prizori dolgih vrst ljudi s praznimi nakupovalnimi vozički in povsem prazne nakupovalne police. Ker smo na robu Balkana in ne v poslušni Kitajski, bi se zagotovo pojavile kriminalne združbe, ki bi ljudi za dovolj denarja tihotapile iz izoliranih mest. Tako bi se po vsem svetu premikali tako imenovani koronamigranti, ki bi iskali območja brez smrtonosnega virusa. Mogoče me je fantazija malce filmsko odnesla, mogoče pa se to v sosednji Italiji že dogaja. Zakaj bi moralo skupno dobro prevladati nad potrebami posameznika? Krizni časi so nepredvidljivi in lahko potegnejo na plan najtemnejšo in najsvetlejšo plat človeške narave.
Nepotrebno zganjanje panike je eno, zavedanje resnosti situacije pa se mi vseeno zdi nujno potrebno. Sicer pa do paničnega stanja privedeta predvsem nevednost in zaskrbljenost. Če bi se javnosti predstavil najhujši možni scenarij in hkrati rešitve zanj, bi bilo panike bistveno manj. V mojih očeh so slovenske oblasti padle na preizkusu preverjanja pripravljenosti na resnejši scenarij v zvezi s koronavirusom. V preteklem tednu so se stvari sicer začele počasi premikati in tudi informacije so pričele hitreje krožiti. Upamo lahko, da se niso zbudili prepozno. Pika na i pa je seveda dogajanje na domačem političnem parketu. Nadvse nespoštljivo in nehumano je, da se ob takšni nesreči svetovnih razsežnosti nabirajo politične točke. Mislim, da bi bilo treba izolirati in poslati v karanteno ves državni zbor, razglasiti izredno stanje in se najprej posvetiti stvarem, ki so trenutno veliko bolj pomembne. "Lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti": Najprej virus, potem vlada.
