Vse se je začelo s ptičem, ki je bil prehiter za lovca. Sir Hugh Beaver, takratni direktor pivovarne Guinness, se je 10. novembra 1951 odpravil na lov na ptiče ob reki Slaney v okrožju Wexford na Irskem. Potem ko je zgrešil strel na zlatega plovca, ni bil samo besen, ampak se je po lovu v pubu zapletel še v prepir, kateri ptič je najhitrejši v Evropi. Je to zlata prosenka, ptič, ki je ušel njemu, ali rdeči jereb? Zvečer se je zakopal v knjige, pa odgovora ni našel. Predstavljal si je, da verjetno po irskih in gostilnah drugod po svetu poteka še veliko podobnih prepirov o številnih drugih vprašanjih. Takrat je spoznal, da bi se lahko knjiga, ki ponuja odgovore na tovrstne dileme, izkazala za uspešno.
Za šefovo zamisel je slišal tudi Guinnessov uslužbenec Christopher Chataway in menil, da bi jo lahko realizirala njegova študijska kolega Norris and Ross McWhirter, ki sta v Londonu vodila agencijo za ugotavljanje dejstev. Avgusta 1954 sta dobila naročilo, naj sestavita manjšo preglednico različnih rekordov. Natisnili so jo v tisoč izvodih in jih razdelili. Tako se je rodila Guinnessova knjiga rekordov.
Naslednje leto so na Fleet Streetu v Londonu odprli prvo pisarno Guinnessove knjige rekordov, ki je v tiskani obliki na 198 straneh izšla 27. avgusta 1955 in do božiča postala prodajna uspešnica. Že leto kasneje so jo izdali tudi v ZDA in prodali 70 tisoč izvodov.
Danes je Guinnessova knjiga rekordov globalna večmedijska blagovna znamka s pisarnami v Londonu, New Yorku, Miamiju, Pekingu, Tokiu in Dubaju, ki vsebino svetovnega formata objavlja ne le preko knjig, teh je v sto državah in 37 jezikih izšlo že več kot sto milijonov izvodov, s čimer velja za najbolj prodajano knjigo na svetu, ki izhaja vsako leto, temveč tudi preko TV-oddaj, družbenih medijev in dogodkov v živo.
Korona leto v knjigi rekordov
Najnovejša izdaja, že 68. po vrsti, pri založbi Učila International je izšla tudi v slovenščini, nosi letnico 2022, vsebuje pa rekorde, dosežene med 1. aprilom 2020 in 31. marcem 2021. V korona letu torej, kar je vplivalo tudi na doseganje rekordov. V ospredje so prišli rekordi, ki se izvajajo na spletu ali na varni medsebojni razdalji.
Za Guinnessove rekorde se lahko poteguje prav vsak
V omenjenem obdobju so v pisarnah Guinnessove knjige rekordov kljub omejitvam zaradi covida-19 prejeli 41.959 prijav za rekorde z vsega sveta ali povprečno več kot 800 na teden, kar je sicer nekaj manj kot v prejšnjih letih. Vloge so se vrstile od kategorij "najdlje trajajoče balansiranje mehurčka na mezincu" in "največ blokiranih računov na instagramu" do "najhitrejše polaganje pločevinke v hladilnik" in "največkrat izrečeno ime Shrek v minuti", toda vse prijave niso preživele strogih postopkov preverjanja rekorda. A tistih, ki so jih potrdili številni Guinnessovi svetovalci in raziskovalci, je bilo vseeno veliko, nova izdaja prinaša neverjetno število nadvse raznolikih rekordov. Čar Guinnessovih rekordov je v tem, da so na voljo prav vsem. Ni treba biti televizijska, filmska ali športna zvezda, da bi lahko postali rekorder. Večino letošnjih prijav so oddali navadni ljudje.
Rekordno število slovenskih rekorderjev
V najnovejši izdaji Guinnessove knjige rekordov je objavljenih 27 slovenskih rekordov, med njimi je 14 novih, toliko jih ni bilo še nikoli. Za to je najbolj zaslužen Stanislav Verstovšek, slovenski veteranski kolesar na dolge razdalje, ki je lastnik enajstih rekordov v cestnem kolesarjenju. V knjigi jih je objavljenih osem, med drugim tudi najdaljše kolesarjenje v 24 urah, Verstovšek je 2. in 3. oktobra 2020 prekolesaril 914,02 kilometra.
Rekord za najhitrejših 1000 kilometrov v cestnem kolesarjenju ima Marko Baloh, 25. julija 2020 je za to razdaljo potreboval 1 dan, 4 ure, 50 minut in 14 sekund. V Guinnessovo knjigo rekordov je vpisan tudi Luka Dončić za največ doseženih točk v krstnem nastopu v končnici NBA, 17. avgusta 2020 je za Dallas Mavericks dal 42 točk. Oblikovalec Rok Žgalin Kobe je 28. novembra 2020 sestavil največji komplet iz kock Lego v prosti prodaji. Rimski Kolosej v velikosti 27 cm x 52 cm x 59 cm je izdelal iz 9036 kock. Alenka Artnik ima dva potapljaška rekorda, v Sloveniji pa je bil postavljen tudi rekord v največjem vzponu električnega viličarja v eni uri – povzpel se je 623,72 metra po cesti, ki vodi na Veliko planino.vodi na Veliko planino.
Med prijavljenimi rekordi so razsojali o tistih, ki so jih dosegli posamezniki, recimo Leonardo Costache iz Romunije za najtežjo utež, dvignjeno z zobmi (101,3 kg), ali poklicni športniki, recimo Joshua Cheptegei iz Ugande za najhitrejši tek na 10.000 metrov, ki ga je 7. oktobra 2020 v Valencii v Španiji opravil v 26 minutah in 11 sekundah, ali ekstremni akrobati, med katerimi je Kitajcu Vangu Leiju 30. novembra 2020 uspelo, da si je v treh minutah v požiralnik vstavil 27 mečev. Kategorije rekordov segajo od orjaških predmetov, kjer se je v knjigo rekordov vpisal Indijec Ramkumar Sarangapani, ki je izdelal 2,87 metra visoko največjo igralno karto, do glasbenih mejnikov, kakršen je najdaljši spletni maratonski koncert didžeja. Belgijec Mark Ursa je med 19. in 21. junijem 2020 glasbo vrtel neprekinjeno 51 ur.
V znamenju podnebnih sprememb
Nova knjiga prinaša obsežno panoramo rekordov v desetih poglavjih. Med čudeži naravnega sveta najdete vse od najinteligentnejših bitij do najsmrtonosnejših rastlin. V poglavju Najvišji in najkrajši so lovilci na rekorde med drugim izmerili množico najvišjih, najobsežnejših in najmanjših ljudi na svetu. Med ikonami pop kulture razkrivajo najuspešnejše filmske franšize, video igre, igrače in blagovne znamke na svetu. V poglavju Mladi uspešneži predstavljajo vplivneže, podjetnike in posameznike iz zabavne industrije, mlajše od 16 let, ki delajo pozitivne korake za spremembo sveta. V obsežnem poglavju Športni junaki knjiga ponuja pregled največjih športnih dosežkov leta in jih primerja z največjimi športnimi dosežki vseh časov.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Z vpisom v knjigo se konča samo približno osem odstotkov prijav za Guinnessove rekorde.
Rekorderji od Guinnessove institucije ne dobijo nagrad, ampak le certifikat.
Tokratna slovenska izdaja Guinnessove knjige ima številne dodatke, tudi brezplačno aplikacijo za razširjeno resničnost, v kateri zaživijo dinozavri.
Virtualni obiski na straneh med poglavji vodijo na obisk devetih znamenitih lokacij, od Louvra do Yellowstona.
V naslednji izdaji bo Katarina Srebotnik zapisana kot prva tenisačica, ki je v premiernem nastopu med profesionalnimi igralkami prišla do naslova med posameznicami, dvojicami in v mešanih parih.
Osrednja tema letošnje knjige je največji izziv, s katerim se spopada naš planet, to so podnebne spremembe. Kako ta najbolj pereča težava človeštva vpliva na prav vse plati našega vsakdanjika, je razvidno iz vseh desetih poglavij, posebej pa so ji posvetili prvo poglavje (Okolje), ki poleg ekoloških prvakov, ki se borijo za boljši planet, prikaže še veliko uspešnih in rekordnih prizadevanj za spopad z učinki podnebnih sprememb, denimo največjo sončno toplotno elektrarno v Maroku, največji obrat za recikliranje aluminija v Nemčiji, okolju najprijaznejše mesto Stockholm, pa tudi tudi veliko neslavnih rekordov, povezanih z onesnaževanjem.