Tina Recek
Mladi so vedno bolj anksiozni in tudi osamljeni. Prav tako so vse pogosteje izgubljeni in čustveno spregledani, imajo premalo medosebnih odnosov. Marsikateri nima prijateljev, tudi ne takih staršev, ki bi jim lahko zaupal svoja čustva in težave, zato se zateče po nasvet na splet. Take težave marsikaterega mladostnika je nanizal dijak četrtega letnika Gimnazije Vič Val Stankovič Pangerc na okrogli mizi o tem, kako učinkovito zmanjšati prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Okroglo mizo je organiziral Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij. Na njej so izpostavili najpogostejše vzroke in predstavili predloge ukrepov za reševanje te pereče problematike.
Ujeti v zanke ugodja
"V ambulantah imamo dvo- in triletnike, ki imajo govorno-jezikovni razvoj zelo slabo razvit, tudi sposobnost za sporazumevanje in pozornost je pri njih slaba. Nakazujejo znake, ki jih lahko povežemo z določenimi razvojnimi težavami. Večkrat se potem izkaže, da je vzrok njihovega stanja prav pretirana uporaba zaslonov. Zato je tako pomembno, da se zavedamo, da otrok do drugega leta res nima nobene koristi od tega, da ga posadimo pred zaslon," je opozorila pediatrinja Anja Radšel. Kot možen vzrok za nastanek čezmerne rabe zaslonov je omenila hitro zasvojenost z zaslonskimi tehnologijami. "Vsakič, ko se potopimo v digitalni svet, smo bombardirani z zelo močnimi in hitrimi dražljaji. Slednji v naših možganih zaganjajo zanke takojšnjega ugodja." Izpostavila je hiter tempo življenja in nekritičnost staršev, ko malčka posadijo za zaslon, namesto da bi se z njim ukvarjali oziroma šli na sprehod. Ob tem je dodala starše, ki nekontrolirano uporabljajo zaslone pred odraslimi in otroki.
Prav tako je svetovalni delavec na Centru Gustava Šiliha Maribor Jani Stergar omenil hiter tempo življenja, v katerem se premalokrat zaustavimo.
Po nasvet na splet
Ajda Petek iz Safe.si, točke ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje v okviru ljubljanske Fakultete za družbene vede, je poudarila željo po dobičku tehnoloških velikanov, ki zaposlujejo vrhunske strokovnjake, ki ustvarjajo take digitalne rešitve, da zadržujejo uporabnike ob pametnih napravah.
Psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Mateja Hudoklin pridala, da pri svojem delu srečuje mlade, ki doživljajo stresne situacije, težave in se digitalne tehnologije poslužijo, misleč, da jih s tem lajšajo. A jih rešujejo le navidezno. Kajti težave se lahko poglabljajo in pridružijo se še druge. Poleg tega opaža, da je prekomerna uporaba zaslonov postala nekakšna samomedikacija pri depresivnih in anksioznih otrocih in tudi pri tistih z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).
Brez tablic v vozičkih za dojenčke
In kje so možne rešitve? Pediatrinja jo je videla v tem, da odrasli ozavestijo lastno uporabo zaslonov in gradijo znotraj družine stik z otrokom, temelječ na razumevanju in podpori. Po njenih besedah so smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih super napisane, a nikomur ne koristijo, če so na polici ali v zavihku na računalniku. "Na tej točki nujno potrebujemo neko kampanjo, ki bo na javnih mestih odrasle na vsakem koraku opominjala s kratkimi vprašanji, na primer, koliko časa na dan preživijo na telefonu." Poudarila je tudi pomen okolij, ki bodo spodbujala druženje otrok v živo. "Nobena zaslonska vsebina ne more nadomestiti doživetja interakcije v živo, po možnosti kje v naravi."
Petkova je predlagala, da se vsebine o posledicah rabe tehnologije pri dojenčkih vključi že v šole za starše; v okviru sistematskih pregledih naj se postavijo vprašanja o tem, koliko časa otrok preživi pred zasloni, in da se prepovejo otroški vozički in stolčki za hranjene z integriranimi tablicami.
Podjetnica in mati dveh otrok Zori Jakolin je dodala še vzpostavitev družinskih pravil in kvalitetno skupno preživljanje prostega časa. "Starši smo najprej lahko dober zgled. Če bomo mi takšni, imamo veliko več priložnosti, da bodo otroci takšni, kot morajo biti," je zaključila Jakolinova.
