(INTERVJU) "Vsi poznajo Trkaja, ne poznajo pa Roka"

Zdaj znani slovenski raper Rok Terkaj - Trkaj ustvarja Drevo optimizma, mogočni hrast s stotinami dobrih misli, želja in spoznanj. "V času epidemije se nam je vsem življenje obrnilo na glavo, živeli smo izven ustaljenih tirnic in bili smo prisiljeni razmisliti, kaj je tisto, kar je res pomembno. Z vprašanjem, do kakšnih spoznanj so v tem času prišli, sem se obrnil na mnoge, od sosedov do pisateljev. Z njihovimi mislimi zdaj krasimo Drevo optimizma v Arboretumu Volčji Potok, kjer bo vsak, ko ga bo prevzela slaba volja ali žalost, tam našel spodbudno misel zase. Ali pa v krošnjo obesil svojo optimistično misel."
Istočasno so se v Rokovi glavi spletali verzi za novo skladbo, ki jo je pred dnevi posnel z mlado pevko Ano Resnik. Pesem Kako ravnaš je že zajadrala na radijske valove in nas tam spodbuja, da se ustavimo, razmislimo in damo prednost tistemu, kar je res pomembno.
Kaj vas je spodbudilo k razmišljanju, kot je izpovedano v pesmi Kako ravnaš?
Predvsem čas, ko si sam s sabo in s tistimi, ki ti največ pomenijo. Ko ves blišč izgine, ostane tisto, kar je resnično. Ta čas sem izkoristil za to, da sem se lahko družil s hčerko. Četudi sem mislil, da sem dovolj z njo, definitivno nisem bil, to zdaj vidim. Tako da sem hvaležen za to izkušnjo, da sva še bolj povezana. To je bil motiv pesmi - inspiracija, da sem začel ustvarjati pesem.
Bi lahko rekli, da nam je izkušnja epidemije ob negotovosti in skrbi prinesla tudi dobra spoznanja, do katerih sicer ne bi prišli?
Kako smo ljudje sposobni stopiti skupaj, kadar je to zares potrebno! Presenetilo me je, koliko strokovnjakov imamo in kako hitro so začeli delati računalniške simulacije razširitve virusa. In kako smo kot bitja prilagodljivi in da znamo povsod najti kakšen hec. Hkrati pa sem pri sebi odkril, kako zelo zelo močno potrebujemo drug drugega. Jaz sem se denimo prej imel za samotarja, zdaj pa vidim, da sem pravzaprav daleč od tega.

Ko se pogledaš v ogledalo

Kaj takega ste počeli v tem času, česar sicer ne?
Imel sem čas, da sem pogledal sam vase, da sem lahko procesiral svoja čustva, izkušnje in jih dal na pravo mesto. To zna biti boleča izkušnja, ko se resnično pogledaš v ogledalo, hkrati pa je to neprecenljiva izkušnja, da se lahko izboljšaš in postaneš boljša verzija samega sebe. In tisto, kar sem naredil, da sem tudi druge povprašal, kaj so se naučili. Vse te misli pa bomo združili na Drevesu optimizma, da postavimo večen monument temu času in se od njega poslovimo s pozitivo.

Divja, uporniška plat

"Vsi poznajo Trkaja, ne poznajo pa Roka," je tudi del besedila omenjene skladbe. Kako različna sta si Rok in Trkaj in kako oziroma koliko eden drugega potrebujeta?
Ko zagrabim mikrofon, takrat se prebudi druga plat, divja plat, uporniška, nima mej in tudi ne upošteva veliko pravil, ampak gre po svoje. To je Trkaj. In takrat, ko ustvarjam, sem podoben. Ampak ne živim samo v tem delu sebe, je še drugi del mene, ko so obveznosti, problemi in zemeljske reči, takrat pa pride Rok, da lepo to vse oddela in da ne misli samo nase, ampak na ljudi, ki jih ima rad.
Kje je po vaših izkušnjah, ki so zdaj že dolgoletne, treba držati ravnotežje med poslom in zasebnostjo? Zakaj je to pomembno?
Pomembno je zato, da se ne izgubiš. Moraš vedeti, kdo so ljudje, ki so bili s tabo, še preden je prišla slava, preden pridejo uspehi. Če zamešaš svojo osebnost z javno osebnostjo, boš imel težave, ko enkrat slava mine. Jaz nisem dal veliko na slavo, pa imam vseeno kdaj težave, ko moram ločiti te plati življenja ... Ko pa imam tako rad glasbo in sem vedno dajal v komade stoprocentno sebe. Nekako so moja domača vrata tista meja, kamor javnemu življenju ne dovolim vstopiti.
Skladbo izvajate skupaj z mlado pevko Ano Resnik. Kako sta se našla in zakaj njen glas ustrezal temu komadu, temu besedilu?
Z Ano Resnik sva se našla preko Damjana Jovića, ki je tudi producent skladbe. Predlagal mi jo je, da je nadarjena in mlada in res sva bila krasna kombinacija. Ima krasno iskreno energijo, tako da upam, da bo o njej slišati še veliko. Zelo rad imam takšna sodelovanja, saj glasba vedno pomeni povezovanje.