Iz dežele grajskih parkov: Ponovno rojstvo vrta

Slovenija je dežela številnih gradov in dvorcev; marsikateri od njih je imel tudi prekrasen vrt ali park. Žal pa je le drobec teh danes še ohranjenih. Velika Britanija je drugačen primer z drugačnim potekom zgodovine in zaradi tega tudi drugačno kulturo. Ta drugačnost se med drugim odraža tudi v tem, da so ne le uspeli ohraniti številne vrtove zgodovinske vrednosti, pač pa so mnoge zapuščene ponovno obudili. Eden takih ponovno rojenih vrtov je najnovejši vrt Kraljevega hortikulturnega združenja (Royal Horticultural Society - RHS) Bridgewater na obrobju Manchestra. To območje je veljalo za prvo industrijsko središče, razmah tovarn je nekaterim družinam prinašal enormne zaslužke in tako so zunaj mesta nastajala bogata posestva z imenitnimi dvorci. Tok zgodovine pa vsem ni bil prijazen in tako je ogromen dvorec med vojnama doživel prelomnico, ki ga je pahnila v opustitev in celo hitro rušenje. Tudi vrtovi so bili povsem zapuščeni, jezero se je skoraj zapolnilo z blatom; le še nekaj dreves in izravnave v brežini griča so v tretjem tisočletju dale vedeti, da je bila na videz naravna krajina nekoč nekaj drugega.

K sreči je na območju obzidanega zelenjavnega vrta še do pred približno desetimi leti obratovala manjša vrtnarija, zato so se na tem območju dokaj dobro ohranili zid, nekdanja kotlovnica in vrtnarjeva hiša. Vse to je postalo srce RHS-ovega največjega in najnovejšega projekta prenove. Pri tovrstnih projektih v Veliki Britaniji pa ne gre le za lišp oziroma le za nekakšno restavratorsko delo. Tovrstne projekte spremenijo v zgodbe, ki povezujejo generacije, izobražujejo, podpirajo lokalno, razvijajo trajnostne pristope in kažejo poti, kako lahko s hortikulturo rešujemo sodobne zagate, pa naj bodo te vezane na klimatske spremembe, pridelavo hrane ali sodobne psihološke, zdravstvene težave in drugo.

Za oblikovanje so po tehtnem premisleku povabili največja imena in med njimi vsekakor izstopa Tom Stuart Smith, ki je zasnoval Paradise Garden (Rajski vrt). Ta vrt je v obzidanem vrtu, kjer se sodobno sreča s tradicijo. Tamkajšnji zidovi ustvarjajo mikroklimo, v kateri se bohotijo najrazličnejše rastline z vsega sveta. Ta vrtni slog izvira iz najzgodnejših civilizacij in spretno združuje sredozemske in azijske vrste. V osrčju vrta je 70 kvadratnih metrov velik ribnik z lokvanji, ki ga napajata studenca, ujeta v kamnito strugo. Ta struga tvori linijo od vzhoda proti zahodu povsem po sredini. Okoli nje je 89 posameznih gredic, ki vsebujejo 27 tisoč rastlin in obiskovalce ovijejo v mirno oazo.

Weston Walled Garden je eden največjih viktorijanskih obzidanih vrtov v Združenem kraljestvu. V svoji prvotni podobi je vseboval vrsto zelenjavno-sadnih vrtov, zgrajenih za oskrbo tamkajšnjega dvorca Worsley New Hall. Včasih je velika skupina vrtnarjev ta vrt zaradi ugodne mikroklime uporabljala ne le za gojenje zelenjave, pač pa tudi za toplotno bolj zahtevne sadne vrste. Sestavljen je iz notranjega obzidanega vrta, razdeljenega z osrednjo steno na dve polovici. Eno polovico zavzema že omenjeni Rajski vrt, drugo pa zelenjavno-sadni vrt. Niz povezovalnih vrtov se ovija okoli oboda in jih obdaja nižja zunanja stena. Seveda tu ne manjkajo številne zdravilne rastline, dišavnice, cvetlice, pa tudi sodobni elementi, kot so vertikalne strukture za hmelj in moderni vodni motivi.

The Chinese Streamside Garden bi lahko prevedli kot Kitajski obrežni vrt, breg pa je mišljen kot območje okoli potoka. Ta vrt ima osrednjo pozicijo. Njegov dinamičen potok se počasi vije od jezera Ellesmere do jezerca, v začetnem delu, kjer se teren spušča najhitreje, pa mora voda pasti tudi po nekaj kaskadah. Po celotni dolžini vodotoka je vrsta manjših tolmunov in jezov, vijugasta pot pa se vije čez pet stiliziranih lesenih mostov.

Ta pretežno gozdni vrt je še mlad, vendar se bo njegov značilni značaj razvil okoli posebnih hortikulturnih tem, vključno s kitajskim travnikom in bambusovim vrtom. Mladosten videz mu daje predvsem drevnina, saj ta potrebuje kar nekaj desetletij, da bo ustvarila želeni učinek in dala vrtu potrebno patino.

Začetek in konec obiska pomeni tudi sprehod skozi poseben labirint mehko oblikovanih gred, ki so zasajene s trajnicami in grmovnicami. Grede imajo obliko, ki spominja na vzorce, ki jih najdemo na žirafinem kožuhu. Drugi del tega vrta, ki je prav tako ob vhodni stavbi, je dolga travnata aleja s potjo, ki se pravokotno razcepi in obiskovalce vodi v različne predele tega obsežnega kompleksa vrtov. Ta predel ja zasnovan izrazito sodobno, a z bogatimi zasaditvami vzpostavlja most s tradicijo in drugimi vrtovi v neposredni okolici.

V tem prispevku sem se dotaknil le dela posestva, saj celoten sklop vrtov obsega še kavarne, gozd, mokrišča, vrt za učenje, vrt za vrtne terapije … Projekt ni dokončan, na območju je še veliko prostora in prepričan sem, da bodo v prihodnje dodali nove vsebine, ki bodo privabile še več obiskovalcev.