Sloveniji z vremenskimi ujmami ni prizaneseno. Z veliko žalostjo poslušam ljudi, ki jim je letos ponovno uničilo vrt. Razočaranje in obup, ki spremljata to dogajanje, nekaterim jemljeta zagnanost. Celotnih vrtov ne moremo zaščititi s protitočno mrežo, zato si poglejmo, kaj lahko storimo, da kar najbolj zmanjšamo škodo zaradi toče na svojem okrasnem vrtu.
Naj za začetek navedem spodbuden primer. Na instagramu spremljam nemško avtorico vrtnarskih knjig. V prvi polovici lanskega poletja je objavila fotografijo svojega vrta z okoliško pokrajino prej in potem. Najprej sem mislil, da gre za poletno in zimsko podobo, ko pa sem videl pripisane datume, mi ni bilo nič jasno, dokler nisem prebral opisa. Toča je bila tako huda, da je gozd za vrtom ostal brez slehernega lista, njen vrt pa je bil videti, kot bi na prazno zemljišče nametal nekaj zastirke. Luč na koncu predora je zasvetila, ko je po treh tednih objavila nove poganjke pri številnih zelnatih trajnicah, in do konca poletja jih je nekaj celo ponovno zacvetelo. Narava torej zmore veliko več, kot si predstavljamo.
Bistvo so rastline
To ste v mojih prispevkih prebrali že velikokrat in tudi tokrat je tako. Verjetno ste opazili, da ob povprečne ujme s točo puščajo različno škodo na različnih rastlinah. Največ škode je vedno na velikih, širokih listih, ki so tudi bolj mehki. Večjo škodo prav tako utrpijo vrste z nežnimi, pogosto bolj "vodenimi" tkivi. List rastline se prej upogne, če je ozek in prožen, pri majhnih listih je škode manj, ker je ob trku ledu z listno ploskvijo manj upora.
Ni pa vse v velikosti in obliki, pač pa veliko vlogo odigra tudi sestava, saj na primer usnjati listi prenesejo več udarca, ker so bolj trdni.
Dober primer odpornosti proti toči so iglavci, saj so iglice prožne in usnjate. Podobno velja za številna sredozemska zelišča, predvsem polgrme, ki imajo majhne liste. Tako bo vrtnemu timijanu in njegovim sortam škodo naredila samo najdebelejša toča, podobno pa velja za sivke, rožmarine, nemške rožmarine … Odporne so tudi številne okrasne trave, saj imajo ozke liste, ki pri večni niso mehki in nežni, poleg tega so še prožni.
Kaj storiti, če nam je vse uničilo
Po najhujši toči bo škoda seveda velika in tudi prilagojen izbor rastlin ne bo pomagal kaj dosti. Pomembno je, da odstranimo vse poškodovane dele ali v celoti uničene rastline. V takih primerih je najhuje pri enoletnicah in sezonskem cvetju, saj ga po navadi povsem uniči. Če tako točo utrpimo v prvi polovici poletja, je še smiselno posaditi nove sadike, saj te že cvetijo, poleg tega so običajno poleti na voljo po dostopnejših cenah, zato se menjava splača še toliko bolj.
Pri manjših lesnatih rastlinah lahko uporabimo različne pripravke za krepitev rastlin, sicer pa si večina opomore in ponovno ozelenijo. Tudi pri zelnatih trajnicah je le malo takih, ki bodo zaradi rezi do tal dolgoročno kazale posledice, ravno obratno, veliko jih bo pognalo še to sezono in mnoge bodo z zamikom tudi zacvetele. Pri okrevanju rastlin je pomembno, da jih pognojimo, če za to nismo poskrbeli že pred točo.
Bolj in manj odporne rastline
Rastline, ki so bolj odporne:
- večina iglavcev
- večina okrasnih trav
- veliko sredozemskih dišavnic
- Bidens sp. (mrkač)
- Amsonia spp. (amsonije)
- Berberis spp. (češmini)
- Acer campestre (poljski javor)
- Buxus sempervirens (pušpan)
- Yucca sp. (juka)
Rastline, ki so bolj občutljive:
Hosta spp. (hoste)
Begonia spp. (begonije)
Catalpa sp. (katalpa)
Paulouwnia sp. (pavlonija)
Impatiens spp. (vodenke)
Echinacea purpurea (škrlatni ameriški slamnik)
Digitalis purpurea (naprstec)