Rastline za prihodnost: Premikajo svet na bolje

Rastline v naših naseljih niso le drevoredi, niso le drevesa v parkih in trata pod njimi, še zdaleč niso samo estetsko dopolnilo, pač pa z njihovim pravim načrtovanjem in rabo premikamo svet na bolje. Tako bi lahko zelo grobo povzeli prav posebno vrtnarsko razstavo, ki je letos do oktobra v nemškem mestu Mannheim. Ta razstava in hkrati tudi nekakšen eksperiment, ki bo postal trajna zapuščina in velik doprinos mesta, se imenuje Buga (Die Bundesgartenschau). To je nemška hortikulturna razstava, ki vključuje tudi teme, kot je krajinska arhitektura, ekologija ipd. Poteka vsaki dve leti v različnih nemških mestih, vsakih deset let kot Mednarodna hortikulturna razstava (IGA).

Tokrat je razstava v parku Spinelli, nekdanjem ameriškem vojaškem oporišču, razteza pa se v Luisenpark, ki je bil kraj nacionalne vrtne razstave leta 1975. V šestmesečnem trajanju razstave se bo ali se je že odvilo več kot pet tisoč dogodkov, vključno s cvetličnimi razstavami, vrtnarskimi razstavami, dejavnostmi, povezanimi s prostim časom in športnimi aktivnostmi. To je pomemben dogodek ne le za prebivalce Mannheima, temveč za celotno regijo.

Buga 2023 je veliko več kot le razstava cvetja: izboljšala bo trajnostno kakovost življenja in življenjski slog v Mannheimu. Več kot sedem kilometrov dolg zeleni pas bo ustvaril nova mesta za sprehod, igro in sprostitev, hkrati pa bo izboljšal kakovost zraka in klimo v mestu. Glede tega pedantni Nemci ničesar niso prepustili naključju, saj so najprej dodobra raziskali najpogostejše smeri vetrov - in tako bodo obsežni nasadi dreves v središče mesta dovajali ohlajen in bolj vlažen zrak, kar bo izboljšalo mikroklimo v mestu. Razstava je tako postala tudi del projekta severovzhodnega zelenega koridorja, ki povezuje 230 hektarjev zelenih površin v koridor, ki se razteza v središče mesta. Gre torej za iskanje rešitev za številne težave, ki nas pestijo v povezavi s podnebjem, okoljem, trajnostno kmetijsko pridelavo in prehransko varnostjo.

Posebnosti in atrakcije

Ustvarjalcem razstave je pomembno privabiti ne le strokovne javnosti, pač pa tudi čim več drugih. Vstopnice gredo za med tudi med prebivalci, ki niso službeno oziroma strokovno povezani s hortikulturo ali krajinsko arhitekturo. Da pa dosežejo zavidljiv obisk, je potrebno poskrbeti za številne atrakcije, ki so pametno vpete v celotno vsebino. Na dveh mestih se tako lahko povzpneš na kovinsko konstrukcijo, ki deluje kot razgledni stolp in je hkrati obogatena z zelenimi stenami, tako da z vseh strani opazuješ tovrstni sistem ozelenjevanja. Ena vidnejših zanimivosti je dvokilometrska žičnica s kabinami za prevoz potnikov, ki se razteza čez reko Neckar in povezuje Luisenpark z na novo urejenim razstavnim območjem.

Ne manjka cvetja

Nemčija ima drugačno tradicijo rabe sezonskega cvetja in tam že leta za razliko od številnih naših občin sadijo izrazito mešane nasade. Ti niso le mešani, pač pa zelo bujni in v sedanjem trendu vsebujejo tudi višje okrasne trave, dalije, cinije, zajčke, kozmeje, skratka rastline, ki so pri nas na tovrstnih površinah precejšnja redkost.

Javne gredice prihodnosti

Skozi razstavišče se vije več kot 400 metrov dolga linija oziroma greda, ki je mestoma prekinjena s potmi. Ta greda je prikaz, kako lahko z zelnatimi trajnicami in grmovnicami poskrbimo za več vidikov. Zasaditev je trpežna in odporna proti suši, rastline pa za rast ne potrebujejo veliko hranil. V kombinacije, ki se barvno nekoliko razlikujejo, je vključeno lepo število »botaničnih« trajnic in raznolikost vrst skrbi tudi za biotsko pestrost ter podpira številne opraševalce. Splošen videz je zelo naraven in ima velik potencial, pri mehčanju trdega in surovega urbanega videza, ki ga srečujemo v mestih med velikim površinami betona in asfalta.

Zelenjava in samooskrba

Na številne načine je prikazana taka in drugačna možnost gojenja zelenjave, zelišč in sadja v urbanih območjih, kjer mnogim primanjkuje rodovitne zemlje. Posebno pozornost vzbujajo tudi manjši tematski vrtovi, ki vsebinsko pokrivajo zaveze k trajnostnemu razvoju v okviru EU. V nasadih so predstavljene ne le klasične zelenjadnice in poljščine, pač pa tudi alternative za kmetijsko pridelavo, ki bo porabila manj naravnih virov.