Petra Lesjak Tušek
S klasično pošto, ki se izgublja v poplavi elektronskih sporočil in le še redko priroma na dom, sta ta teden v paketu prispeli knjigi, pravzaprav dva izvoda iste knjige, pesniške zbirke naše pesnice Anje Golob. Naj mi Anja ne zameri rabe svojilnega pridevnika. Korošci se - kot drugi lokalci - vselej poistovetimo "s svojim(i)" in še tesneje povežemo v skupno entiteto, kadar prepoznamo izstopajoče, vrhunske "naše" ljudi, ki z vsakim dosežkom, prodornostjo še poglabljajo naš prekipevajoči ponos. Knjigo sem si (samo)podarila za rojstni dan, še eno pa naročila za mamo, tudi ljubiteljico pisane besede, sploh Anjine poezije. Medtem ko Anja napoveduje branja v Mariboru, Ljubljani in se je z vznemirljivim pričakovanjem veselimo še na Ravnah, se mi zdi prekrasno, da je drobec najnovejše poezije pravzaprav že brala v Črni na Koroškem. Spoštljivo jo je na vasi spremljala nabita dvorana pozornih poslušalcev, počaščenih, ker je prišla.
Javna branja literature, sploh poezije, so zame nekaj najlepšega nasploh, ne zgolj v polju kulturnega (po)ustvarjanja. Zato se že veselim nove noči knjige, ko bomo z Radmancami spet pripravile branje v grajskem parku pri hiški za knjige. Nasploh sta marec in april z več dnevi, ki izpostavljajo moč literature, čudovita meseca, čeprav se kdaj zdi, da svetovni dnevi, ki so praktično vsak dan za kaj drugega, že vsem po malem presedajo. Ker na Ravnah z več dogodki slavimo še 70. jubilej Koroške osrednje knjižnice, je praktično nemogoče ne misliti na knjige in branje, kot se mi zdi nepredstavljivo (sploh) ne brati. Nenehno sicer razpravljamo o bralni apokalipsi, zlasti pri mladih, o katerih razpredamo predvsem z opažanji, da ne berejo več knjig ali vsaj ne dovolj, da ne zmorejo pozornosti in koncentracije za branje, da jih knjige niti ne zanimajo, da se po obveznem šolskem branju njihovo branje v življenju zaključi. Medtem napovedani črni usodi knjige v tiskani obliki na srečo stalno ubežimo. Poleg tega je knjig na tržišču ogromno, kot je vse več festivalov knjig in literarnih prireditev. Ne nazadnje tudi izposoja v knjižnicah ostaja dobra.
Kot za toliko reči tudi za branje v prvi vrsti velja, da se začne (in konča) v družini. Odnos do knjig vzpostavijo starši, ne glede na to, koliko branja in kakšne sezname obveznih knjig se trudijo pripraviti v šolah. Še danes in za vedno bom hvaležna za odnos, ki sta mi ga do knjig in knjižnic ter do branja nasploh vzpostavila starša. To je preprosto ena od tesnih povezav, ki ostane za vedno in se prenaša, obnavlja, obuja. To spoznavam, odkar sem sama v vlogi, ko skušamo doseči, da bi literatura bila in ostala neizbežni del življenja hčerk. Brati otrokom od malega, jim pripovedovati zgodbe in jih navdušiti za branje ter v skupnih, že skoraj ritualnih večernih branjih, tudi ob pripovedovanjih pravljic zgraditi globlji odnos, je nenadomestljivo.
Spominjam se, kako sem z mamo hodila v vaško knjižnico, kjer je delovala stroga knjižničarka, pri kateri se je mama sicer v svojem odraščajočem obdobju zapisala kot ena najbolj marljivih izposojevalk knjig. S primesmi strahospoštovanja smo takrat vstopali v knjižnico, tiho, pazljivo, a vselej zavzeto, v odgovorni skrbi za knjige, da jih le ne bi po naključju založili ali izgubili. Pozneje smo na Ravnah v veličastni grad, v katerem na planoti kraljujejo knjige nad industrijskim mestnim jedrom, vstopali med knjižne police bolj sproščeno. Knjižnica se je sčasoma vse bolj uveljavila tudi kot družabni prostor, čeprav je bila še vedno prostor mirnosti, (z)branosti, povezanosti bralcev v prijetnem molku ali šepetu. Moj mož, tedanji sošolec, se je denimo vso srednjo šolo pogosto zadrževal v študijski čitalnici, kamor se je umaknil preštudirati snov. Knjige pa smo pri nas tudi od nekdaj kupovali, jih želeli imeti in jih podarjali za rojstne dneve. Da je tako, je (pri)vzgoja očeta, ki si knjig ne izposoja v knjižnici ali pri kom drugem in jih sam redko in le redkim posodi. Knjige, ki jih prebira, želi obdržati doma, kjer ima tudi več svojih knjižnih kotov. Dom brez knjig bi bil pust in prazen, sploh v planinah, kjer so tudi knjige povezane z bistvenimi rečmi: umiritvijo, blagodejno tišino, popotovanjem v fikcijo in nazaj v realnost, tudi nujnim postankom v času.
