Zoran Mijatović
Z zaletnega mesta se ne odrine tako visoko kot Poljak Dawid Kubacki. Od sile odriva mu smuči ne zavibrirajo kot Čehu Romanu Koudelki. Tudi v samem letu bi laiki na oko težko našli kakšno posebnost. Ne plahuta ves čas z rokami, kot svoje ravnotežje išče Norvežan Robert Johansson, niti ni tako okamnelo miren kot denimo Poljak Kamil Stoch ali Švicar Simon Ammann. A ko se spušča proti dolini skakalnice, Rjoju Kobajaši vedno nekje najde dodatne metre. Ko se prikaže provizorična zelena črta, ki prikazuje doskok dotlej vodilnega, je 22-letni Japonec praviloma še vsaj kak meter nad tlemi. In se že par sekund kasneje veseli naslednje zmage.
Semeniču je povedal nekaj malega
Zakaj je tako dober?
Da je v tej sezoni malodane nepremagljiv, je presenečen celo sam. "Trdo delo v zadnjih letih je očitno obrodilo sadove. O tem, da bi redno segal po visokih uvrstitvah, sem sanjal že od nekdaj," pojasni Kobajaši. Kot doda, je k njegovemu meteorskemu vzponu pomembno pripomoglo opazovanje in učenje od najboljših. Najbolj ceni Norvežana Johanna Andreja Forfanga, občuduje tudi njegovega rojaka Daniela Andreja Tandeja in Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja, njegov največji idol pa je kajpak Noriaki Kasai.
Tuje odganja, svojih ne pritegne
Rjoju Kobajaši ne govori veliko. Bolje rečeno, japonski tabor je okrog njega postavil obrambni zid. Kobajaši se tako ukvarja s sedmo silo le, kadar mora. Pa še takrat zahteva prevajalca, da je okrog njega čim manj pompa. Ko bi vsaj to pomagalo novinarjem. Kljub prevajanju mladi Japonec na vse odgovori v enem stavku, včasih kar z eno besedo. Slovenski skakalci znajo povedati, da so to le japonske muhe. "Mladi Japonci znajo angleško veliko bolje kot starejši. Rjoju tistih nekaj fraz, da se lahko pogovarja. Nekajkrat sem se z njim normalno pogovarjal o skokih. Mislim, da se Japonci tudi malce pretvarjajo, da ne znajo. To je moje mnenje. Ko smo bili sami, je znal povedati nekaj stvari," je povedal Anže Semenič.
Je pa zanimivo, da Kobajaši pri rojakih še ni vzbudil pretiranega medijskega zanimanja in evforije. Posebnih poročevalcev iz Japonske je bilo na novoletni turneji celo manj kot slovenskih (sedem iz petih medijev). Njegov pohod na zlatega orla je spremljala le peščica japonskih medijev v primerjavi s pravo armado, ki zapisuje vsak korak nacionalne junakinje Sare Takanaši. "Ne vem, kaj se dogaja na Japonskem. Upam, da je kaj več navdušenosti," je bil odgovor kralja turneje.
Od lenobe do rekorderja?
Rjoju se sicer označuje kot modernega Japonca, "Neojaponca". Kaj naj bi to pomenilo? Tekmeci ga označujejo kot nenavadnega, šaljivega, pripravljenega uganjati norčije, torej kot čisto nasprotje pregovorno zadržanim rojakom. Legendarni skakalec Dieter Thoma je ugotavljal, da je še na tekmah povsem sproščen, kot da sploh ne bi imel živcev. Tudi ljubezen do igranja videoigric in spletnega nakupovanja bi lahko sodila v definicijo novodobnega Japonca, ki goji še strast do hitrih avtomobilov. Pred časom ga je prav vožnja s porschejem caymanom tako navdušila, da z glavo ni bil povsem pri skokih. Vsaj tako pravi njegov trener na Japonskem, 43-letni Finec Janne Väätäinen, ki dela v klubu, katerega član je legendarni Noriaki Kasai.
