Že avgusta se pojavijo gosta in pretežno ploščata socvetja, ki jih hranijo mesnati listi na pokončnih steblih. Med tem gostim sklopom popkov se do jeseni razpre vse večje število drobnih belih, rožnatih ali rumenkastih "zvezdic", ki pripravijo posebno razkošno predstavo. Hermelike so verjetno ravno zaradi bogatega jesenskega cvetenja postale izredno priljubljene in so letos tudi slovenska trajnica leta.
Da botanični svet ne bi bil preveč preprost, poskrbi ravno rod Sedum, v katerem so tudi hermelike. Ta ima v slovenščini namreč dve imeni. Homulice so nizki predstavniki, ki so bolj ali manj polegle rasti oziroma so poganjki polegli, hermelike pa so tiste vrste, ki rastejo pokonci. Poznamo tudi nekaj vmesnih vrst oziroma predvsem križancev, ki jih včasih opisujemo kot polpolegle hermelike, ker jih je težko uvrstiti v eno ali drugo skupino.
Vse hermelike imajo zvezdaste cvetove, ki so združeni v socvetja. Slednja so lahko zelo gosta in skoraj ploščata, spet druga so razrasla s po več posameznimi gručami cvetov. Listi in stebla so mesnati in so dober vir rezervne vode za obdobja suše. Predvsem listi nekaterih botaničnih vrst v svojem soku vsebujejo zdravilne učinkovine. Bolezni pri tem rodu so prej izjema kot pravilo, od škodljivcev pa se lahko bojimo predvsem rilčkarja, katerega ličinka se hrani s koreninami.
Odlične na pravem mestu
Za hermelike velja, da so zelo nezahtevne za gojenje. Prav vse vrste nujno potrebujejo odcedno zemljo, so pa seveda bujnejše, če imajo na voljo več vlage. So tudi ene redkih zelnatih trajnic, ki ostanejo lepe brez dežja in zalivanja po treh mesecih, tudi če jih posadimo v s hranili slabo založena tla, ki so poleg tega še zbita, le voda ne sme zastajati. Goste gruče poganjkov razdelimo po potrebi, najbolje takrat, ko se začnejo razpirati, posamezni poganjki pa postanejo slabotni.
Zakaj ravno hermelika?
Je zelnata trajnica, ki je izredno odporna proti suši, zadovoljivo pa uspeva tudi na revnih tleh. Je razmeroma dolgoživa oziroma jo zlahka razdelimo in pomladimo. Odlična trajnica je tudi zato, ker je povsem prezimno trdna, le redko jo napade kakšna bolezen in tako jo lahko pustimo skoraj povsem pri miru. Pomembna lastnost je tudi ta, da je zelo medovita in tako privablja čebele, čmrlje, metulje in druge žuželke. Kot pika na i je tu še dodatna korist. Uporabimo jo lahko za rezano cvetje, pa tudi povsem suha je še uporabna za suhe aranžmaje.
Kako preprosto do več hermelik
Do novih sadik lahko pridemo s setvijo, a to v primeru sort nima smisla, saj sejanci ne obdržijo lastnosti starševske rastline, ampak dobimo paleto različnih hermelik, ki se razlikujejo na primer po višini in barvi cvetov. Mesnati poganjki omogočajo zelo preprosto vegetativno razmnoževanje.
Potaknjence pripravljamo od druge polovice pomladi do začetka poletja
Potaknjence pripravljamo od druge polovice pomladi do začetka poletja. Lahko tudi kasneje, a potem so potaknjenci bolj nagnjeni k poganjanju cvetov in manj energije namenijo razvoju korenin in listov. Stebla razrežemo na nekaj centimetrov, košček pa naj nosi vsaj en list. Če so listi zelo veliki, jih skrajšamo na primer za polovico. Potikamo v odceden sterilen substrat, ki naj bo ves čas zmerno vlažen. Razvoj korenin je hiter in kmalu bomo opazili tudi prve nove poganjke na steblu.
Kako z njimi zasaditi gredo
Najprej se vprašajmo, kaj vse nam hermelika lahko ponudi, saj bomo le tako lahko kar najbolj izkoristili njen potencial pri oblikovanju zasaditev. Že zgodaj spomladi se pojavijo gosti sklopi rozetastih poganjkov, ki poganjajo v vse višjo gručo oziroma gost sklop z zanimivo teksturo. V povprečju sredi poletja se pojavijo nastavki socvetij, ki so kar nekaj časa "zeleni", a že dodobra krasijo rastlino. Počasen proces razvoja cvetnih popkov vse do odpiranja rastlino naredi še bolj zanimivo, vrhunec pa seveda doseže v času polnega cvetenja. Večini hermelik se poganjki lepo posušijo in krasijo vrt tudi pozimi.
Ker veliko hermelik tvori goste gruče poganjkov, jih uvrščamo med statične rastline, ki zaradi dolge sezone lepega videza pogosto upravičeno kandidirajo za zelnato ogrodje zasaditve. Ker so same goste in statične, listi pa so srednje velikosti, jim v soseščino sadimo okrasne trave, velikolistne rastline in rastline z zelo filigransko deljenimi listi. Pozorni bodimo tudi na višino in obliko rasti. Silhueta hermelike bo še bolj poudarjena, če bodo okoli rasle blazinaste rastline ali pa se bo za njo dvigoval visok steber pokončnih poganjkov. Ne spreglejmo tudi temnolistnih sort, ki se odlično podajo k sivolistnim rastlinam.