Alergije, denimo na določeno hrano, seneni nahod, astma in ekcem, so posledica pretiranega odziva imunskega sistema na škodljive snovi v okolju. Mnoge študije so pokazale, da obstaja povezava med to reaktivnostjo imunskega sistema in manjšo raznovrstnostjo črevesnih bakterij oziroma mikrobiote. Ena razlaga se glasi, da ekosistem različnih koristnih bakterij pomaga izuriti razvijajoči se imunski sistem, da postane odporen proti neškodljivim snovem.
Charisse Petersen in njeni kolegi z Univerze Britanske Kolumbije v Vancouvru so v okviru svoje raziskave analizirali mekonij stotih novorojenčkov, ki so bili del obsežnejše kanadske študije o razvoju otrok. Mekonij ni običajen iztrebek, ampak je mešanica snovi, ki jih otrok pogoltne v maternici proti koncu nosečnosti, kot so na primer plodovnica, kožne celice in snovi, ki jih proizvede otrokova koža. Z vidika kemijske sestave gre za celo vrsto molekul maščob, aminokislin in drugih snovi, ki so del materine prehrane. "Mekonij je neke vrste časovna kapsula, saj vsebuje vse molekule, ki jim je bil plod izpostavljen v maternici," pojasnjuje Petersenova.
Večina alergij se pojavi v poznem otroštvu. Da bi torej pridobili ustrezne podatke, so znanstveniki pri otrocih, ko so dopolnili prvo leto starosti, opravili kožni test, s katerim so izmerili reaktivnost njihovih imunskih sistemov. Pri četrtini otrok v tisti skupini, ki je imela mekonij z najbolj pestro kemijsko sestavo, je v primerjavi z drugimi otroki obstajala za polovico manjša verjetnost, da bodo imeli pretirano reaktiven imunski sistem. Znanstveniki so potrdili tudi obstoj podobne povezave med prisotnostjo različnih črevesnih bakterij v mekoniju in poznejšo imunsko reaktivnostjo. "Vse, kar je v mekoniju, postane vir hrane za vse tiste bakterije, za katere si želimo, da se naselijo v našem telesu. Pestrejša ko je ta hrana, večja je verjetnost, da bodo lahko vsi ti koristni mikrobi kolonizirali naše telo," še pravi Petersenova. Po njenih besedah lahko starši poskusijo tveganje za razvoj alergij pri svojem otroku zmanjšati tako, da se izogibajo pretirani uporabi antibiotikov ter se z njim čim več igrajo in gibajo na prostem. K manjšemu tveganju za razvoj alergij pa lahko po besedah Toma Marrsa z londonskega kraljevega kolidža prispeva tudi življenje s hišnim ljubljenčkom, predvsem s psom.
