Približno polovica svetovnega prebivalstva so ženske, ki imajo menstruacijo, in njihovo telo je včasih velika uganka tudi njim samim. Večina žensk ima menstruacijo vsak mesec, veliko jih tudi rodi. V srednjih letih pridejo v menopavzo. Čeprav ženske med menopavzo doživljajo velike spremembe, se o njej ne govori prav veliko, razen ko gre za z njo povezane šale. Morda prav zaradi tega še naprej ostaja tabu tema. Kaj se torej dogaja med menopavzo? Kako boste vedeli, ali ste tudi vi v tem obdobju? Ženske pa običajno najbolj zanima, kako dolgo bo trajala. Odgovore v prispevku za The Conversation ponuja Yvonne Middlewick, medicinska sestra in predavateljica na avstralski univerzi Edith Cowan.
Kaj je menopavza
Menopavza je opredeljena kot dokončna izguba menstruacije. Z medicinskega stališča se to zgodi leto po zadnji menstruaciji. Ženska tedaj vstopi v postmenopavzo. Povprečna starost žensk ob naravnem vstopu v menopavzo je 51 let. O naravnem vstopu v menopavzo govorimo tedaj, ko ta ni posledica kakšne bolezni, zdravljenja ali operacijskega posega. Nekatere spremembe lahko ženske začutijo že več let pred prenehanjem menstruacij. Pri večini se prvi znaki pojavijo med 40. in 50. letom starosti, lahko pa že prej, in včasih vztrajajo tudi deset let ali več po izgubi menstruacije. Če ženska v telo vnaša hormone, denimo v obliki kontracepcijskih tablet ali materničnega vložka, je morda težje prepoznati, kdaj se začnejo te spremembe. Menopavzi, ki se začne pred 45. letom starosti, pravimo zgodnja menopavza, če pa se ta začne pred 40. letom, pa prezgodnja menopavza.
Povprečna starost žensk ob naravnem vstopu v menopavzo je 51 let
Izrazov, s katerimi opisujemo to obdobje sprememb, je veliko: menopavzni prehod, perimenopavza, klimakterij. Ti izrazi se nanašajo na obdobje pred zadnjo menstruacijo in po njej, ko spremembe že povezujemo z menopavzo. Težava pri opredeljevanju menstruacije je v tem, da jo je mogoče ugotoviti le "za nazaj". Toda ženske lahko izkusijo določene spremembe že veliko let pred izgubo menstruacije in temu obdobju pravimo perimenopavza. Poleg tega ženske vseh zaznanih sprememb ne povezujejo z menopavzo, sploh, če ne vedo, kaj lahko pričakujejo, ampak jih povezujejo s kombinacijo drugih dejavnikov, kot so stres, nenehna zaposlenost ali druge zdravstvene težave.
Kaj se torej dogaja
S feminističnega vidika je menopavza zapletena in raznolika izkušnja, na katero vplivajo biološki, psihološki, družbeni in kulturni vidiki življenja ženske. Toda običajno nanjo gledamo z biomedicinskega vidika. V tem primeru je menopavza dogodek, ki ga zaznamuje upad ravni hormonov, ki jih proizvajajo jajčniki, posledica je zmanjšana reproduktivna funkcija. Ženski reproduktivni sistem deluje zaradi popolnega ravnovesja hormonov, ki jih uravnavajo hipotalamus, hipofiza in jajčniki. Strokovnjaki z vsega sveta so razvili poseben sistem za reproduktivno staranje žensk s sedmimi stopnjami - od zgodnje reproduktivne dobe do pozne postmenopavze.
Toda ženski reproduktivni hormoni ne vplivajo samo na reproduktivni sistem, ampak tudi na druge telesne funkcije, denimo na živčni sistem, kar povezujemo z vročinskimi oblivi, nočnim potenjem in motnjami spanja. Hormoni lahko vplivajo tudi na srce in prekrvavitev, zdravje kosti in morda celo na imunski sistem. Menopavzne hormonske spremembe lahko povzročijo neprijetne vročinske oblive, nočno potenje, spremembe razpoloženja, motnje spanja, utrujenost in suhost nožnice.
Medicinske potrditve menopavznih sprememb pri ženskah po 45. letu starosti temeljijo na dveh bioloških kazalnikih: vazomotorni simptomi (vročinski oblivi in nočno potenje) in neredni menstrualni cikel. Spremembe menstrualnega cikla so lahko v zgodnji perimenopavzi skorajda neopazne. Ženske teh zgodnjih pokazateljev velikokrat niti ne prepoznajo, razen če vedo, na kaj morajo biti pozorne, in stvari zavestno spremljajo.
Kako dolgo traja
Telo ima neverjetno sposobnost, da se z leti spreminja. Tako kot se zaradi delovanja hormonov spremeni v puberteti, tako se spremeni tudi med menopavzo. Kar 79 odstotkov žensk (od skupno 259 udeleženk neke študije o staranju jajčnikov) je vročinske oblive občutilo že pred 50. letom starosti, najpogosteje pa med 45. in 49. letom. Hkrati je tretjina udeleženk te študije poročala, da so se še več kot deset let po zadnji menstruaciji spopadale z zmernimi do hudimi vročinskimi oblivi. Raziskava iz leta 2017 je pokazala, da manjše število žensk vročinske oblive in druge simptome menopavze občuti tudi po 70. letu starosti.
Raziskave torej namigujejo, da ni mogoče natančno reči, kako dolgo se bodo v telesu posamezne ženske odvijale te spremembe, toda v povprečju trajajo od štiri do osem let. Hkrati se te spremembe pri vseh ženskah z menopavzo očitno ne končajo.
Menopavza je naravni proces, in čeprav smo se v tem članku osredotočali na njene simptome in njihovo trajanje, lahko za žensko pomeni tudi osvoboditev (zlasti zaradi izgube menstruacij), priložnost za razmislek o lastnem življenju in začetek obdobja, ko bo lahko sama sebe končno postavila na prvo mesto.
Pet nasvetov, da boste lažje prebrodili to burno obdobje
Spremembe boste lažje prepoznali, če se boste prej seznanili z njimi, bili nanje pozorni ter se odkrito pogovarjali o menopavzi in perimenopavzi.
1. Pogovarjajte se z drugimi ženskami, oborožite se s čim več informacijami. V veliko pomoč so lahko tudi izkušnje mam in sester, saj se lahko ženske v neki družini soočajo s podobnimi znaki.
2. Bodite pozorni na vse spremembe na vašem telesu in si jih zabeležite. Na tak način boste spremembe prepoznali prej. Danes so na voljo že številne mobilne aplikacije, ki ženskam omogočajo, da aktivno spremljajo vse, kar se z njimi dogaja v tem občutljivem obdobju.
3. Spremljajte svoj menstrualni cikel: prvi dan cikla, trajanje, jakost krvavitve in morebitne spremembe. Tudi v tem primeru si lahko pomagate z mobilnimi aplikacijami.
4. Če ste zaskrbljeni, obiščite svojega osebnega zdravnika in ga prosite za nasvet. Povedal vam bo, kako lahko omilite simptome, ali pa vas bo napotil k specialistu
5. Zapomnite si, da so spremembe tiste, na katere morate biti pozorni, ne pa čas in tudi ne vaša starost.
