Kaj otrokom prinaša Zelena šola ali učenje otrok pod največjo bambusovo streho

Leta 2006 sta Zeleno šolo zasnovala kanadska podjetnika John in Cynthia Hardy. Po letih šolanja njunih otrok na domu sta si zaželela, da bi obiskovali šolo, v katero bi verjela; da bi nastala skupnost, ki bi izobraževanje dojemala celostno. Prijazno do ljudi in narave. Prvo seme zamisli je vzklilo, ko je John prebral knjigo Tri pomladi Alana Wagstaffa o učeči se povezani skupnosti, druga odločilna spodbuda pa je do Hardyjevih prišla ob gledanju dokumentarnega filma Ala Gora Neprijetna resnica (Inconvenient Truth). To je bila kaplja čez rob in poziv k akciji, da začneta ustvarjati šolo na Baliju, ki bo izobraževala v korist Zemljine trajnosti. Šolo, ki otrok ne bo omejevala, ampak nasmejala, spodbujala in jih približala naravi.

Učilnice brez zidov

"Odrasel sem v majhni vasi v Kanadi in zelo zgodaj so mi diagnosticirali disleksijo. Mama mi je povedala, da sem skoraj vsak dan jokal vso pot od doma do šole. Sem med tistimi, ki nimamo lepih spominov na šolo," je John Hardy pred leti začel svoj govor na znameniti konferenci inspiracijskih govorov TED, kjer je predstavil Zeleno šolo. Z ženo sta se začela ukvarjati z nakitom in v 20 letih razvila in uveljavila svetovno znano znamko nakita, nakar sta se odločila, da se bosta upokojila. "Žena me je prisilila gledati Neprijetno resnico Ala Gora. Sem oče štirih otrok, in če je samo delček tistega, kar sem videl v filmu, res, ne bodo imeli možnosti živeti življenje, kot sem ga jaz. Takrat sem se odločil do konca življenja delati vse, kar lahko, da bi to možnost povečal, kolikor se da. S Cynthio sva se odločila, da bova na Baliju naredila nekaj za lokalno skupnost in za naravo. Naredila sva Zeleno šolo. Vem, da na prvi pogled ni videti kot šola, a je zelo zelo zelena."

V sodelovanju z obrtniškimi mojstri, arhitekti, permakulturniki, rokodelci, akademiki in celo filozofi je bila Green School Bali odprta septembra 2008. Od takrat je svetilnik za prihodnost izobraževanja, z rastočo skupnostjo zelenih šol, ki se odpirajo po vsem svetu. Učilnice nimajo zidov, učitelji pišejo na črno bambusovo tablo, mize nimajo ostrih robov in pravih kotov. V učilnicah je naravna svetloba, skoznje pihlja veter in lepe so. Otroci so nasmejani in šolo imajo radi.

Včasih bivoli zgrizejo ograjo

"Prizadevamo si zagovarjati nov model izobraževanja, ki neguje celotnega otroka, mu daje prosto pot v lastnem življenju in učenju, tako da lahko z namenom uspeva v našem nenehno spreminjajočem se svetu. Otroke učimo, da svet ni neuničljiv. Vidijo, da je streho treba obnavljati, da se kaj uniči. Naša tla niso tla, ampak so položeni vulkanski kamni. Imamo šolske bivole, ki nam potacajo zelenice v času dežja, včasih nam za večerjo pogrizejo ograjo, kar nam zada precej dela. Otroci znajo tudi posaditi in vzgajati riž, nabirajo ekološko pridelano zelenjavo in jo prinesejo kuharicam, ki vsak dan s hrano, pripravljeno na ognjišču, nahranijo skupaj okoli 400 ljudi," pripoveduje ustanovitelj Zelene šole, ki je pravi mikrokozmos v velikem globaliziranem svetu.

V okolici šole počasi raste naselje z "zelenimi" hišami, od koder otroci prihajajo v šolo peš. V povprečju so učenke in učenci iz 25 držav, njihovi starši so se za čas šolanja z družino priselili na Bali. Leta 2012 je šolo obiskovalo 160 otrok. V zadnjem letu pa jih je na treh stopnjah skupaj 800. Ne učijo se samo računanja, matematike, branja in pisanja, naučijo se tudi zgraditi hišo iz bambusa, vadijo starodavne balijske umetnosti. "Za preživetje šole je seveda potrebna šolnina, a smo se odločili, da mora biti v njej vsaj 20 odstotkov Balijcev. Denar za njihovo šolanje prispevajo šolnine tujih otrok. Čudovito jih je videti skupaj, kako znajo sodelovati, raziskovati, se učiti življenja za prihodnost," pojasnjuje Hardy.

Tudi učiteljice in učitelji Zelene šole prihajajo z vseh koncev sveta, na svoj spletni strani ima šola malodane ves čas razpis za kakšno delovno mesto. Veliko sodelavcev šole pa je tudi prostovoljcev, ki so poslanstvu šole globoko predani. Še en lep primer trajnosti je njihov biobus, ki ga poganja jedilno olje in prevaža učence v šolski kampus in iz njega. S tem šola prihrani več kot štiri tone emisij ogljika na leto.

Najlepša bambusova zgradba na svetu

Šola v središču južnega Balija ponuja izobraževalni sistem, ki spodbuja trajnost in upa, da bo vzgojila naslednjo generacijo zelenih voditeljev. Pridobljeno znanje učenci vsakodnevno uporabljajo v dejavnostih zunaj učilnice. Njihovo delo se že zdaj prikazuje skozi objektiv globalnega državljana in je usmerjeno trajnostno. V nasprotju z večino običajnih šol so prostori Zelene šole v naravnem okolju in zgrajeni iz bambusa. "Naši otroci znajo plezati po bambusu, vedo, da ta neverjetna rastlina raste z neznansko hitrostjo in da je v dveh mesecih lahko visoka kot kokosova palma. Tri leta kasneje lahko iz bambusovega debla gradimo. In to tako veličastne zgradbe, kot je naša šola, katere streho podpira bambusova katedrala. Ni sicer največja bambusova hiša na svetu, je pa zagotovo najlepša. Med ustanavljanjem in grajenjem šole nas je vodilo načelo lokalnega okolja." In kje, če ne tam, je vzdržljivi bambus najbolj trajnosten, fleksibilen in trpežen gradbeni material!

"Gradbeni materiali, kot sta beton in jeklo, močno prispevajo k podnebnim spremembam, zato industrija išče čistejše in okolju prijaznejše alternative. Pionirski azijski arhitekturni biroji postavljajo strukture iz bambusa na novo, višjo raven. S projekti od luksuznih vil do okolju prijaznih šolskih naselij, kot je Zelena šola v Indoneziji. Močan, a lahek in izjemno prilagodljiv bambus naredi arhitekturo bolj dinamično," pravi Elora Hardy, ustanoviteljica in kreativna direktorica podjetja Ibuku, specializiranega za gradnje iz bambusa. Negujejo ga z nestrupeno raztopino bora, zaradi česar se gradbeni material biološko razgradi počasneje in preprečuje, da bi ga napadli zajedalci. Ibuku je lansko leto Zeleni šoli prispeval telovadnico, imenovano Arc, kot je svet še ni videl. Je prva tovrstna zgradba, ki jo podpira vrsta bambusovih lokov, dolgih 19 metrov, med seboj povezanih s posebnimi rešetkami, katerih moč se skriva v ukrivljenosti v dveh smereh. Ta uporaba bambusa je zahtevala mesece raziskav in razvoja ter natančno prilagajanje. Rezultat je prefinjen inženirski podvig z neprimerljivo lepoto, ki je dokaz še enega poslanstva Zelene šole - širjenju obzorij.

Napredna šola prihodnosti

Svetovni gospodarski forum (WEF) je Zeleno šolo na Baliju v Indoneziji razglasil za primer napredne šole prihodnosti zaradi prizadevanj pri spodbujanju trajnosti in družbenega vpliva kot osrednjega dela svojega učnega načrta. V prihodnjih letih se bo izobraževalni model, ki se osredotoča na skupnosti in okolju prijazne projekte, razširil na nove lokacije. V poročilu je s posebnim poudarkom tudi zapisano, da stopnjevana podnebna kriza od človeštva zahteva tovrstno prilagojen izobraževalni sistem. Tako lahko pomagamo prihajajočim generacijam v boju s težavami, s katerimi se sooča naš svet že danes in se bo še nekaj časa. WEF je tudi pozdravil stopnje naravovarstvenega učnega načrta.

Šola prihodnosti učencem omogoči neposredno povezavo z naravo, kar jim pomaga upoštevati vpliv svojih dejanj in potrošniških navad na planet. Na primer otroci v zgodnjih letih izobraževanja v Zeleni šoli velik del svojega učenja preživijo na vrtovih in v kuhinji, s čimer razvijajo zavest o tem, kje in kako se pridobiva njihova hrana. V letu 2018 je šola mesečno pridelala več kot 150 kilogramov svežih užitnih pridelkov.

V poznejših letih izobraževanja so učenci zadolženi za vodenje energetskih projektov, v katerih z uvajajo sisteme obnovljive energije za zmanjšanje okoljskega odtisa delovanja šole. Po podatkih njihovega letnega poročila je to privedlo do 40-odstotnega zmanjšanja njihovega ogljičnega odtisa. Zelena šola porabi približno deset odstotkov energije v primerjavi z drugimi lokalnimi šolami. Zato so vzpostavili program Kul Kul Connection, s katerimi pomagajo bližnjim indonezijskim šolam pri prehodu na zelene izobraževalne modele. Do danes so podprli prizadevanja lokalnih šol za posnemanje sistemov ravnanja z odpadki in izobraževanje učiteljev, da bodo drugod po Indoneziji v svoj učni program vnesli vsebine o skrbi za okolje in trajnostnem delovanju.

"Od prvih korakov Zelene šole pa do danes smo se razvili v svetovno gibanje, s šolami tudi na Novi Zelandiji, v Južni Afriki in Mehiki. Naš učni načrt izobražuje za trajnost s podjetniškim učenjem, integriranim v skupnost, v naravnem okolju. Še naprej si prizadevamo zagovarjati nov model izobraževanja, ki neguje celotnega otroka, mu daje prosto pot življenja in učenja v nenehno spreminjajočem se svetu," sta ob deseti obletnici Zelene šole povedala ustanovitelja John in Cynthia Hardy.