Kako ustvariti generacijo brez kajenja: Davek tudi na vejpe

Britanski kralj Karel III. je med nedavnim nagovorom sporočil, katere ukrepe namerava sprejeti britanska vlada, da bi v državi zmanjšala število kadilcev in ustvarila generacijo brez kajenja. Med ukrepi, ki bi jih rada sprejela vlada v okviru svojega novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in vejpov, sta tudi omejitev prodaje e-cigaret otrokom in mladostnikom ter morebitna uvedba novega davka na vejpe. Toda morda najbolj pomemben med vsemi temi ukrepi je načrtovana uvedba tako imenovane generacijske prepovedi kajenja, ki pa ne bi veljala za trenutne kadilce.

Če bi nova zakonodaja začela veljati, kot je načrtovano, bi to pomenilo, da prebivalci, ki so trenutno stari 14 let ali manj, od leta 2027 naprej ne bi mogli nikoli zakonito kupovati cigaret. Premier Rishi Sunak trdi, da bi z izkoreninjenjem kajenja letno prihranili približno 20 milijard evrov, hkrati pa bi zmanjšali pritisk na britanski sistem javnega zdravstva (NHS). V preteklem desetletju je bilo približno 25 do 31 odstotkov vseh sprejemov v bolnišnice - denimo zaradi dihalnih obolenj, bolezni obtočil in različnih vrst raka - neposredno povezanih s kajenjem.

Kajenje je tudi glavni vzrok smrti in bolezni, ki bi jih lahko na Otoku preprečili (približno 64 tisoč na leto). Če pokadite samo eno cigareto na dan, ste kot moški v primerjavi z nekadilci izpostavljeni za 48 odstotkov večjemu tveganju za srčne bolezni, kot ženska pa za 57 odstotkov večjemu tveganju. Pri moških, ki kadijo, obstaja tudi 25 odstotkov večja nevarnost, da utrpijo kap, pri kadilkah pa je ta nevarnost 31 odstotkov večja. Jasno je, da bi imela prepoved kajenja veliko koristnih učinkov za gospodarstvo in javno zdravje. Toda za zdaj ni gotovo, ali bo tako prepoved sploh možno uveljaviti, saj bo tobačna industrija zagotovo storila vse, kar bo lahko, da ta politika ne bi bila nikoli sprejeta.

Generacija brez kadilcev?

Predlog prepovedi kajenja je del prizadevanj britanske vlade, da bi izkoreninila kajenje in Veliko Britanijo do leta 2030 spremenila v državo brez kadilcev. Če bodo njeni načrti sprejeti, bi Velika Britanija postala druga država na svetu, ki je uveljavila tako prepoved. Sunak menda namerava pri tem sodelovati z lokalnimi vladami, s čimer bi zagotovil, da bi bila prepoved sprejeta po vsej državi.

Nova Zelandija je bila prva država, ki je januarja letos uspešno uvedla generacijsko prepoved kajenja. To pomeni, da na Novi Zelandiji nihče, ki je rojen po 1. januarju 2009, ne bo smel nikoli zakonito kupiti cigaret. Trenutno še ni mogoče natančno oceniti, kakšni bodo koristni učinki te politike na javno zdravje. Toda računalniške simulacije nakazujejo, da bi se število kadilcev v desetih do petnajstih letih po uvedbi prepovedi prepolovilo.

Britanska vlada trdi, da bi ta politika pomenila "najpomembnejšo javnozdravstveno intervencijo v zadnjih 30 letih, saj bi z njo rešili deset tisoče življenj". Hkrati naj bi bila deležna širše podpore predstavnikov javnozdravstvenih služb. Toda tobačna industrija je v preteklih letih nasprotovala skoraj vsaki politiki nadzora nad uporabo tobaka, med drugim tudi uvedbi prepovedi kajenja na javnih mestih ter standardizaciji označevanja in embalaže tobačnih izdelkov. Nobeno presenečenje torej ne bo, če se bo tobačna industrija tudi tokrat na vse pretege trudila preprečiti, da bi vlada vendarle uvedla prepoved kajenja.

Tobačna industrija se ne bo predala

Raziskava skupine za nadzor nad tobakom pri Univerzi v Bathu je razkrila tehnike, ki jih tobačna industrija uporablja pri spodkopavanju takih politik. Ena od njenih najljubših strategij je širjenje lažnih zgodb o koristih politike nadzora nad uporabo tobaka za družbo in gospodarstvo.

Te zgodbe širi na različne načine - vključno z ustvarjanjem izkrivljenih dokazov, včasih tudi s pomočjo tretjih oseb, ki so na skrivaj povezani z industrijo, ter s sprožanjem pravnih sporov. Predstavniki tobačne industrije ves čas zanikajo vpletanje v spreminjanje politik. Toda na take načine so bili spodkopani vsi pretekli poskusi, da bi ustvarili generacije brez kadilcev.

Leta 2019 je denimo Filipinski inštitut za tobak, ki zastopa več tobačnih podjetij, vložil dve tožbi zoper oblasti filipinskega mesta Balanga. V mestu so hoteli sprejeti uredbe, s katerimi bi preprečili zakonito prodajo tobačnih izdelkov prebivalcem, rojenim po 1. januarju 2000. Toda sodišče je razsodilo v korist tobačne industrije, zato uredba ni bila nikoli uveljavljena.

V mestu Brookline v ameriški zvezni državi Massachusetts se bo v kratkem pred vrhovnim sodiščem odvila podobna sodna bitka. Mestne oblasti so upale, da bodo lahko uvedle podoben ukrep, ki vsem, ki so rojeni po 1. januarju 2000, onemogoča zakoniti nakup tobaka ali cigaret. Tožbo so zoper mestne oblasti vložile kar lokalne trgovine, ki največ prihodkov ustvarijo prav s prodajo tobaka.

Ključno je, da se pristojni odločno zoperstavijo vsem poskusom tobačne industrije, da bi odložila ali preprečila sprejetje te politike. Velika Britanija lahko to stori denimo tako, da ravna v skladu s konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o nadzoru tobaka. Gre za mednarodni sporazum, ki ga je podpisala tudi Velika Britanija in ki od podpisnic zahteva, da svoje zdravstvene politike zaščitijo pred interesi tobačne industrije. Svojo vlogo pa morajo odigrati tudi mediji, ki morajo transparentno poročati o tej politiki, ter poskrbeti, da bodo vedno razkrita vsa dejstva, tudi morebitne povezave avtorjev člankov s tobačno industrijo.

Ob pritiskih industrije se utegne britanska vlada pri uvajanju prepovedi kajenja soočiti s še eno oviro - z zagotavljanjem sredstev za uveljavitev nove politike. Ta bo najbolj uspešna, če bodo ob njej pomembno vlogo še naprej igrali tudi drugi ukrepi za zajezitev kajenja, zlasti, ker mnogi trenutni kadilci zaradi nove zakonodaje ne bodo prizadeti.

- Avtorja prispevka sta Phil Chamberlain, namestnik direktorja raziskovalne skupine za nadzor nad tobakom, in Allen Gallagher, podoktorski raziskovalec na oddelku za zdravje (oba z Univerze v Bathu)