La Niña je že povzročila stoletne poplave v sicer sušni Avstraliji. Foto: Reuters
Avstralija je drugo zaporedno leto razglasila začetek vremenskega pojava La Niña, za katerega so značilne obilne padavine. Po navedbah avstralskih vremenoslovcev obstaja velika nevarnost za lokalne poplave in ciklone na vzhodu, severu in v osrednji Avstraliji. Svetovna meteorološka organizacije (WMO) pojava La Niña sicer še ni razglasila, je pa že posvarila, da bi se lahko vremenski pojav La Niña ponovno pojavil.
V Avstraliji je pojav La Niña nazadnje v nekaterih predelih države povzročil "stoletne" padavine. Evakuirati so morali več tisoč ljudi. Nastala je gmotna škoda, ki so jo ocenili na več kot milijardo avstralskih dolarjev. Po oceni avstralskega urada za meteorologijo bi lahko bila letošnja La Niña vendarle šibkejša in krajša od predhodne, nekateri meteorologi pa napovedujejo, da bi vseeno to zimo lahko pomembno vplivala tudi na vreme v Evropi.
La Niña je ena od treh stopenj vremenskih pojavov znanih kot južna oscilacija (ENSO), ki vključuje toplo stopnjo, imenovano El Niño, hladnejši pojav La Niña in nevtralno stopnjo. Gre za globalno najbolj znan vremenski pojav, ki se pojavlja v nerednih razmakih in ga ni mogoče napovedati. Ima pa vpliv na vremensko dogajanje po vsem svetu. Če precej poenostavimo, to pomeni, da ko se pojavi El Niño, to pomeni otoplitev planeta, ko je "glavna" La Niña, pa ohlajanje.
El Niño, kar v španščini pomeni deček, pod tem imenom pa v špansko govorečih deželah poznajo tudi Jezuščka (pojav je bil poimenovan po toplem oceanskem toku, ki se ob obalah Peruja pojavi okoli božiča), je naraven meteorološki pojav, povezan s spremembami podnebja v tropskih predelih. V času El Niña se spremeni smer vetrov, vetrovi zapihajo od zahoda proti vzhodu in potiskajo toplejšo morsko vodo proti vzhodnim delom Tihega oceana. El Niño prinaša vlažno in deževno vreme, poplave v sicer suhih področjih Južne Amerike, pa tudi v Avstraliji in na področju Sahela, in nasprotno, sušo na področju Indonezije. Pojavlja se v nerednih presledkih, običajno vsakih tri do pet let. Učinke El Niña so opisali že španski osvajalci Amerike v 16. stoletju, perujski ribiči pa so ga seveda poznali že prej. Po letu 1900 je bilo zabeleženih najmanj 26 pojavov El Niña, najmočnejši so bili v letih 1982-83, 1997-98 in 2014-16.
Obraten pojav je La Niña, kar po špansko pomeni deklica. Do njega pride, ko močan veter odpihne tople površinske vode Tihega ocena iz Južne Amerike proti Indoneziji in na površje namesto njih pride hladnejša voda. La Niña lahko v različnih delih sveta povzroči velike spremembe vremena. Namoči vzhodno Avstralijo, kjer lahko poveča frekvenco tropskih ciklonov, Indonezijo, Filipine in Tajsko, količina padavin se poveča tudi v v severovzhodni Braziliji, Kolumbiji in drugih severnih delih Južne Amerike, nasprotno pa je manj padavin v Urugvaju in delih Argentine, bolj suho je tudi vzdolž obalnega Ekvadorja in severozahodnega Peruja. La Niña je povezana s pomanjkanjem padavin v ekvatorialni vzhodni Afriki - na primer v Somaliji in vzhodni Keniji. Na severu ZDA poveča možnost za viharje in snežne padavine. V Veliki Britaniji in severni Evropi pa lahko povzroči zelo mokro zimo.
Precej poenostavljeno: ko se pojavi El Niño, to pomeni otoplitev planeta, ko je "glavna" La Niña, pa ohlajanje
Evropa je sicer od osrednjega dela Tihega ocena oddaljena približno petnajst tisoč kilometrov, kljub temu pa ima dogajanje v največjem oceanu na svetu posredno vpliv tudi na vreme pri nas. Pojava El Niño in La Niña sta običajno najbolj izrazita prav v času naše zime. Ob zadnjih pojavljanjih La Niñe smo imeli pri nas tako razmeroma tople kot razmeroma hladne zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj. Zadnja zima v času močne La Niñe, zima 2010/11, je bila v Sloveniji glede temperatur povsem povprečna za zadnjih 30 let, tudi snega je bilo kar nekaj. Tudi naslednjo zimo, 2011/12, ko je nastala zmerna La Niña, so bile temperature pri nas prav tako zelo blizu povprečja, je pa bilo snega zelo malo.
Za lansko zimo, ko je bila La Nina kar močna, so pri nas napovedovali precej mraza in snega, pa je bila zima nadpovprečno topla in namočena ter podpovprečno osončena. Odklon temperature zraka od povprečja tridesetletnega obdobja je bil dve stopinji Celzija, kar uvršča zimo 2020/21 med sedem najtoplejših od leta 1961. Zimske razmere, kakršnih smo bili vajeni pred več desetletji, so bile le ponekod v visokogorju in alpskih dolinah, drugod je bila zima mila, februarju smo beležili celo temperaturne rekorde navzgor. Kaj lahko pričakujemo v sezoni 2021/22? Dolgoročne napovedi so si precej nasprotujoče.
Meteorologi portala Accuweather predvidevajo, da bo to zimo s Sredozemlja nad balkanski polotok, Italijo in v večji del Turčije prišlo veliko vlage, zato bo zima v teh regijah mokra, kar bi lahko povzročilo tudi poplave. Temperature bodo to zimo v večjem delu južne Evrope ostale povprečne. Dobra pa je ta napoved za smučarje, saj naj bi bile v Alpah to zimo odlične razmere za smuko. Zaradi pogostih premikov vlažnih mas iz Sredozemlja naj bi velikokrat snežilo.