Katera je kraljica sladic? Sacherjeva, Pavlova, Esterhazy, Saint Honore ali rabska torta

Slavne, nekatere morda samo znane, vsekakor pa priljubljene. Lahkotne, da si jih privoščimo tudi poleti, ali malo bolj "težke", kalorične, primerne za jesenski in zimski čas. Preproste za pripravo ali terjajo veliko časa, truda in spretnosti? Okrogle, oglate, nadstropne, zvite, bogato okrašene ali pa po obodu skorajda brez okrasja, kot so moderne zadnje leta, tako imenovane gole? Ja, vse to so torte. Da je torta kraljica sladic, ni dvoma. A katera med njimi je res kraljica, morda je katera celo cesarica ali zgolj kneginja? Odgovora na to vprašanje nima smisla iskati, ker ga preprosto - ni.

Sacherjeva torta

Če vprašamo Avstrijce, je za njih kraljica vseh tort znamenita Sacherjeva oziroma sacher torta. Nekateri jo obožujejo, za nekoga je morda preveč suha (ali premalo sočna, kakor komu drago), kljub obvezni stepeni sladki smetani ob koščku te dunajske čokoladne znamenitosti. Pa torta ni slavna le zaradi svoje znamenitosti (in izjemnega marketinga seveda), pač pa tudi zaradi dolgega sodnega spora, katera "saherca" je prava oziroma originalna. Spor je potekal med hotelom Sacher in kavarno Demel, na Dunaju sta oddaljena le slabih 15 minut hoje, trajal je med letoma 1954 in 1963, sodišče pa je na koncu razsodilo, da hotel Sacher obdrži pravico do imena originalna sacher torta, Demel pa sme uporabljati izraz Demelova sacher torta ali tudi prava sacher torta. Razlika med njima je v tem, da je originalna sacher torta z marmelado namazana v prerezu testa, Demelova pa po vrhu in na obodu, potem pa prelita s čokolado.

Spor sicer ni iz trte izvit. Nesporno je seveda, da je torto leta 1832 prvič pripravil Franz Sacher, ko je za goste kanclerja von Metternicha v odsotnosti glavnega slaščičarja moral pripraviti sladico, ki bo navdušila. Takrat 16-letnemu pripravniku se verjetno niti sanjalo ni, kaj vse se bo z njegovo torto dogajalo v prihodnosti. Njegov sin Eduard je kasneje v kavarni Demel opravljal pripravništvo, ko pa je leta 1876 odprl hotel Sacher, je s seboj odnesel tudi recept in torto so začeli izdelovati pod streho njegovega hotela.

Torta Pavlova

Morda niso tako slavne kot Sacher torta in jih po svetu ne razvozijo toliko kot te znamenite torte, so pa vseeno odlične in so zgodbe o njihovem nastanku prav tako zanimive. Ena takšnih je torta Pavlova, pripravljena iz beljakovega teksta oziroma meringue, na zunaj hrustljava in znotraj sočna, okrašena pa z jagodami in sladko smetano. Moderne izvedbe torte Pavlova, prvič je bila narejena leta 1926 v Avstraliji, ko je tam gostovala ruska balerina Ana Pavlova, dopuščajo tudi uporabo drugega jagodičevja, sploh borovnic, ki s svojo vijolično barvo dajejo beli osnovi še poseben poudarek, veliko pa je tudi kombinacij z drugim raznobarvnim sadjem in je torta Pavlova tako tudi prava paša za oči. In še zanimivost - tudi torta Pavlova je bila kamen spotike, in to kar med dvema državama, saj so si prvotni recept poleg Avstralije, ki velja za domovino te torte, lastili tudi na Novi Zelandiji.

Torta​ Esterhazy

Največ znanih in slavnih tort je nastalo v srednji Evropi. Med njimi je tudi ena najbolj cenjenih tort, pripravljena iz tankih plasti beljakovega testa z dodatkom mandljev (ali lešnikov) in fine maslene kreme z dodatkom vanilije. Torta ​Esterhazy je prepoznavna tudi po vzorcu na vrhu torte, ki spominja na pajkovo mrežo, in po mandljevih lističih na obodu torte. Torta, nastala v Budimpešti v poznem 19. stoletju in poimenovana po Pavlu III. Antonu Esterhazyju de Galanthi, članu dinastije Esterhazy in diplomatu avstrijskega cesarstva, velja za enega najboljših dosežkov srednjeevropskega slaščičarstva.

In druge slavne

Nemci se med drugim ponašajo s svojo schwarzwaldsko torto, za katero so značilni krema, pripravljena iz višnjevega kompota z dodatkom žganja iz češenj, ki zorijo v krajih okoli Schwarzwaldskega gozda, biskvit z dodatkom kakava in sladka smetana. Na severu Evrope se navdušujejo in ponašajo s torto švedske princese. Priprava je nekoliko zamudna in zahtevna, a tisti, ki so torto poskusili, pravijo, da je vredna truda. Sestavljena je iz lahkega biskvita, vanilijeve kreme z dodatkom masla in malinovega džema, prekrita pa s plastjo marcipana, pod katero se skriva kupola iz sladke smetane.

Ko je govora o evropskih tortah, seveda ne moremo mimo Francije. Torta Saint Honore, narejena iz paljenega testa z vanilijevo kremo in slano karamelo, pa slavna torta Opera, v kateri se v izjemnem okusu kreme prepletata čokolada in kava, da ne omenjamo torte Dacqouise s prefinjeno kombinacijo tankih plasti beljakovega testa z dodatkom mandljeve moke in različnih, še posebej maslenih krem ali krem z dodatkom suhega sadja.

A tudi v naši soseščini imamo nekaj tort, ki sicer niso dosegle takšne mednarodne slave kot zgoraj omenjene, a jih velja omeniti, poiskati recept in jih tudi pripraviti. Na Hrvaškem so še posebno ponosni na rabsko torto, prvič naj bi bili to torto polžaste oblike pripravili na otoku Rabu v 12. stoletju v nekem samostanu, v katerega naj bi se bil zatekel papež Aleksander III., da bi se izognil neurju. Krhko testo, izrezano v obliki spirale, je obloženo s kremo iz mandljev, jajc, maraskina, sladkorja ter pomarančne in limonine lupinice, značilna pa je po posebnem vzorcu, ki se naredi ob robu spirale, na koncu pa torto obilno potresejo s sladkorjem v prahu.

Tudi torta Frankopan je med najbolj cenjenimi pri naših južnih sosedih. Za torto morda nekoliko nenavadno, a plasti so iz listnatega testa, krema pa iz smetane, rumenjakov, škroba in jajc, začinjena s cimetom, muškatnim oreškom in rožno vodo. Kremi dodajo pražene mandlje in rozine, sladkor in maslo, tako da je užitek popoln.

Če se pomaknemo še malo bolj na vzhod, nas v Srbiji gostitelji radi pričakajo s svojo slovito Vasovo torto. Podlaga je iz čokoladnega biskvita, nekaj centimetrov debel nadev je iz orehov, čokolade, masla, rumenjakov in pomarančnega soka, nadev pa je prekrit s plastjo beljakove pene (stepenim beljakom se v tankem curku dodaja vroč sladkorni sirup in zmes stepamo, dokler se ne ohladi). Kot vsaka znamenita torta ima tudi ta svojo zgodbo o nastanku. Svojemu zetu Vasi naj bi takšno torto bila spekla tašča iz hvaležnosti, ker je svojo ženo, njeno hčerko, zaradi strahu, da bi se porod lahko zapletel, odpeljal k zdravniku na Dunaj, kjer se je potem brez težav rodil zdrav in krepek otrok.