Med nevarnimi in resnimi vzroki za glavobol so na primer okužba, krvavitev, krvni strdek in tumorji. Če pri sebi opazite katerega od naslednjih znakov, nemudoma pojdite k zdravniku (ali pokličite reševalce ali pa naj vas na urgenco odpelje izkušen šofer):
- nenaden glavobol, kakršnega še niste občutili;
- glavobol, ki se poslabša med telesno aktivnostjo ali spolnim odnosom;
- otrdel vrat (pojavi se skupaj z glavobolom);
- močno povišana telesna temperatura, ki se ne zniža niti po zaužitju antipiretika;
- glavobol po poškodbi glave ali vratu;
- spremembe osebnosti in/ali nenavadno vedenje;
- slabotnost/otopelost ene strani telesa.
Tri specifične situacije, ki so prav tako urgentne:
- nenaden hud glavobol pri nosečnicah ali ženskah, ki so pravkar zanosile;
- nenaden hud glavobol pri imunokompromitiranih ljudeh (denimo pri bolnikih s HIV ali tistih, ki uživajo zdravila za zaviranje imunskega odziva);
- vztrajen glavobol pri ljudeh, ki so bili v preteklih 42 dneh s katerimkoli cepivom cepljeni proti covidu-19, zlasti če ga ni mogoče odpraviti z navadnimi protibolečinskimi sredstvi.
Če pri sebi opažate te znake, takoj nehajte brati ta prispevek in se odpravite naravnost v bolnišnico.
Na srečo glavobol velikokrat ni resno stanje in ga lahko obvladujemo kar sami. Kljub temu ima včasih resne posledice. Toda to, da vam ni treba takoj odhiteti v bolnišnico, še ne pomeni, da vam ni treba poiskati zdravniške pomoči, zlasti če se ti glavoboli pri vas pojavljajo redno. Najprej se naročite na pregled pri svojem zdravniku in se z njim pogovorite o svojih glavobolih. Vzemite si čas za to težavo in ji posvetite dovolj pozornosti. V veliko pomoč vam bo, če boste nekaj časa pred obiskom zdravnika vodili dnevnik glavobolov. Najpomembnejše orodje, ki ga ima zdravnik na voljo, da postavi diagnozo, so podatki o vaših preteklih glavobolih. Morda se vam bo zdelo, da zastavlja nenavadno veliko vprašanj, toda to je nujno, saj obstaja za glavobole toliko možnih vzrokov. Zato bodite med pregledom potrpežljivi in sodelujte, saj bo lahko zdravnik samo tedaj postavil točno diagnozo.
Migrene so lahko izčrpavajoče in slabo raziskane. Mnogi ljudje si napačno sami diagnosticirajo migreno. Toda vsak hud glavobol ni ista stvar kot migrenski napad, saj včasih pri napadu migrene glavobol sploh ni prisoten. Če mislite, da imate napade migrene, obiščite zdravnika in naj vam on postavi diagnozo. Napad migrenskega glavobola lahko spremljajo tako imenovana avra (bolnik lahko vidi svetlobne pikice, zvezdice ali cikcakaste črte) in tudi simptomi, kot so slabost in bruhanje, skrajna občutljivost za hrup in svetlobo ter zamegljen vid. Povišana telesna temperatura, spremembe vonja, slabost in pritisk v ušesih so lahko povezani tudi z akutnim vnetjem sinusov.
Glavobol je lahko tudi posledica skokovitega zvišanja krvnega tlaka (hipertenzivne krize). Toda povišan krvni tlak med glavobolom je običajno posledica našega naravnega odziva na bolečino. Pomembno je, da zaradi kroničnih in nenehnih glavobolov obiščete svojega zdravnika, da bo postavil ustrezno diagnozo. Zdravnik vas bo morda napotil h kakšnemu specialistu, na primer k nevrologu ali otorinolaringologu, odvisno do zapletenosti stanja. (The Conversation)
