Kiti v Jadranu: Kam je odplaval naš Janez?

Pred nekaj dnevi so hrvaški ribiči v bližini otoka Šolta pa tudi nedaleč Šibenika opazili več kitov, ki so očitno zašli v Jadransko morje. Na spletnih družbenih omrežjih so objavili tudi videoposnetek teh ogromnih morskih sesalcev, kako priplavajo na površje in izdihnejo zrak. "Ko se kit dvigne, je kot vlačilec. Šele takrat sem se zavedel, kako majhni smo ljudje. Prvič sem videl kita in dojel, kako mogočna žival je to," je dejal eden od ribičev, ki so kita opazovali pri Šolti. Na oddelku za morje splitske univerze so potrdili, da gre za zaščitenega brazdastega kita (Balaenoptera physalus), drugega največjega kita na svetu.
Kiti ne živijo v Jadranskem morju, ker v njem nimajo dovolj hrane, a občasno iz Sredozemskega morja po pomoti pridejo tudi v Jadran, je pojasnil splitski profesor Alen Soldo za hrvaško tiskovno agencijo Hino. Spomnil je, da je bilo več primerov, ko so se brazdasti kiti izgubili v Jadranskem morju, nekajkrat pa so tudi nasedli na obalo.

Nevarne jadranske plitvine

Brazdasti kiti so v povprečju dolgi okoli 20 metrov in težki okoli 50 ton, nekateri predstavniki te vrste pa zrastejo tudi do 27 metrov in lahko tehtajo do 80 ton. Vendar v Sredozemskem morju, kjer živijo predvsem v njegovem zahodnem delu, v vzhodnem delu Sredozemskega morja se pojavljajo redkeje, v povprečju merijo od 20 do 23 metrov. Ocenjujejo, da je trenutno v Sredozemskem morju le nekaj tisoč brazdastih kitov. Glavni razlog za manjšanje njihovega števila je človek oziroma njegove dejavnosti v morju, saj so kiti pogosto žrtve trčenja z velikimi plovili. Brazdasti kiti sicer živijo v vseh svetovnih morjih, dočakali pa naj bi starost tudi več kot sto let.
Nazadnje so brazdastega kita v Jadranu opazili pri Lošinju pred tremi leti. Opazovalci so lahko več kot dve uri spremljali dva odrasla kita, dolga okoli 18 metrov, ki sta bila videti v dobrem stanju. Na enem od njiju so bile sicer opazne stare poškodbe, ki jih je najverjetneje povzročil ladijski vijak. Med opazovanjem sta kita s hitrostjo tri ali štiri vozle plavala proti jugu. Na površje sta prišla vsakih 10 do 15 minut in se na površini zadržala okoli minuto.
V Jadranu je zabeleženih tudi več pojavov drugih vrst kitov. Avgusta 2016 so pred Rovinjem opazili skupino najmanj treh kitov glavačev (Physeter macrocephalus). To so živali, ki bivajo v morskih globinah več kot 1000 metrov, zato obstaja zanje v Jadranskem morju, kjer se sicer pojavijo izredno redko, pe še to po navadi le v južnem Jadranu, nevarnost, da nasedejo. Nazadnje se je to zgodilo leta 2009 na polotoku Gargano v Italiji, kjer je poginilo sedem kitov glavačev, in leta 2014, ko so v bližini italijanskega mesta Vasto poginili trije od sedmih kitov glavačev. Prav to skupino kitov so člani hrvaškega inštituta Modri svet šest dni spremljali v bližini otoka Visa in še pravi čas nanje opozorili italijanske kolege. Ti so se lahko hitro odzvali, ko je skupina nasedla, in štiri kite jim je uspelo spraviti nazaj v morje.

Kit grbavec v Piranskem zalivu

Kiti pa, sicer res zelo redko, zaidejo tudi v plitvo slovensko morje. Nazadnje se je to zgodilo leta 2009, ko je veliko pozornosti vzbudil kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki se je v februarju, marcu in aprilu tistega leta zadrževal v Piranskem zalivu. Raziskovalci društva Morigenos so 16. februarja 2009 vrsto kita identificirali in potrdili, da je to resnično bil kit grbavec, dolg približno deset do dvanajst metrov.
Ekipa društva Morigenos je kita, ki so mu dali ime Janez, spremljala in opazovala njegovo vedenje, premike ter vzorce dihanja. Šlo je za mladega odraslega samca, ki je bil verjetno na pragu spolne zrelosti. To, da je bil sam, za kite grbavce ni nič nenavadnega, saj pogosto plavajo sami. Glede na njegovo vedenje, dolžino potopov in telesno stanje je bil kit zdrav in v normalnem stanju, brez znakov bolezni ali težav. Njegovo vedenje ni odstopalo od normalnega, so ugotovili.

Skrivnostna smrt mlade Leonore

So se pa slovenski morski biologi v domačih vodah že srečali z orjaškim brazdastim kitom; žal sicer le z njegovim truplom, ki so ga 10. marca 2003 našli ob slovenski obali. Bila je mlada samica brazdastega kita, dolga 13,2 metra in težka približno enajst ton. To je bila največja novodobna žival, ki je bila kadarkoli najdena na območju današnje Slovenije. Kaj je povzročilo njeno smrt, niso mogli ugotoviti.
V času najdbe je truplo že razpadalo, zato se je Prirodoslovni muzej Slovenije odločil, da ohrani samo skelet. Vendar je bila pridobitev okostja zahtevna naloga, s kakršno se naši strokovnjaki dotlej še niso spopadli. Odločili so se, da truplo potopijo na morsko dno in ga prepustijo naravnemu razkroju.