To Janševo predvidevanje ni teorija zarote, izhaja pa iz istih predpostavk, na katere se naslanjajo tudi konspiratisti. V vsaki stvari, ki jo omeni - pa naj se nanaša na preteklost, sedanjost ali prihodnost -, je kanček resnice. Nekaj, kar že vemo ali s čimer se lahko strinjamo. Zdi se, kot da ima vse rep in glavo. (Kot recimo sloni ne letijo.) In to dela zgodbo navidez konsistentno, pripovedovalca pa kredibilnega. Vsaj toliko in v tem smislu, da mu ni nerodno, da v interesu političnega konkuriranja kvasi take neverjetnosti. Temu se reče konfabulacija. Človeku zmanjka realistične štrene, zato s poljubno izbranimi manjkajočimi členi naplete fabulo do konca sam. Kristalne krogle ali kakih drugih pripomočkov nima, ima pa informacije iz dobro obveščenih virov in seveda domišljijo.