Miša Pušenjak
Ekološko vrtičkanje se je ugnezdilo v srca mnogih Slovencev, kar me zelo veseli. K ekološki pridelavi vrtnin pa sodi tudi organsko gnojenje. Mnogi se prestrašijo, češ, kaj bom pa uporabljal. Organskih gnojil je zelo veliko, hlevski gnoj in druge vrste gnoja so samo ena izmed možnosti. Običajno je to sicer vsem najbližje, saj so tako gnojili tudi naši predniki. Mnogi so presenečeni, ko jim povem, da je pravzaprav kompost še veliko boljše gnojilo kakor gnoj.
Ni kup smeti, z njim se moramo truditi
Kompostni kup, bolje rečeno škatla, najdemo skoraj na vsakem vrtu. Vrtičkarji vedo, da je treba vse organske odpadke nekam metati, za to je seveda kompostni kup. Vendar je to tudi vse, kar po večini vedo. Navadno potem ni jasno, kaj početi s polnim košem odpadkov, ki to naj ne bi bili, kako z njimi ravnati.
Bitja v kompostniku niso vaši sovražniki
Kako zložimo najboljšega
Pričnemo z drenažno plastjo, ki bo zračila kompost. Nato na dno kompostnika zložimo porezane večje in debelejše veje. Uporabimo lahko tudi debelejša stebla večjih enoletnic, kot so sončnice, ščiri in podobno. Dobro jih je grobo zdrobiti z drobilnikom komposta. Vendar naj bodo veje samo grobo zdrobljene, saj služijo tudi kot drenažna plast, da bo odvečna voda ob močnejših padavinah odtekala iz kupa. Obenem bo omogočala kroženje zraka po njem.
Nadaljujemo s plastjo odpadkov, ki smo jih v kompostnem kupu zbirali čez poletje, nanjo naložimo plast že preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Nadaljujemo s plastjo sena, pokošene trave, listja, kar pač imamo, lahko spet dodamo tanko plast gnoja, nato nanjo naložimo plast organskega materiala s komposta in tako naprej. Plasti naj bodo narahlo naložene, če so odpadki preveliki, jih pred tem zdrobimo, vendar ne preveč. Vedno naj se menjujejo rastlinski in živalski ostanki ali namesto njih tanjša plast preperelega komposta. Ta plast bo zagotovila dovolj mikrobov, ki bodo hitro pričeli delo, pa tudi potreben dušik - hrano za te delavce. Rastlinski ostanki pa zagotavljajo dovolj ogljika - ta pomeni energijo za naše neutrudne delavce.
Vmes lahko naložimo tudi kakšno plast dobre humozne vrtne zemlje - namesto komposta ali gnoja.
Pomembna enota ekološkega vrta
Mnogi mi prestrašeno pripovedujejo: sem prekopal kompost, pa sem našel tako in tako in tako žival. Vsaka ima v kompostnem kupu svoje mesto. Zato naj vas življenje in mrgolenje v kupu ne motita. Je pa smiselno, da kompost pred uporabo presejemo, tako kot se seje pesek skozi grobo mrežo. Grobi del komposta pustimo v kompostnem kupu kot pospeševalec kompostiranja, fini del pa uporabimo za gnojenje. V grobem delu bo ostala tudi večina deževnikov, ogrcev, gosenic …, skratka vsega, kar mogoče občasno res lahko pomeni nevarnost na vrtu, v kompostu pa je samo eden izmed delavcev, ki organsko maso spreminjajo spet v hrano za rastline. Kompost je nepogrešljiv del ekološkega vrta, naj vam dobro služi.
Ne sme biti na soncu
Kompostni kup mora biti za pravilen potek razpadanja (ne gnitja) organske snovi zračen in hkrati primerno vlažen. Zato mora biti v senci, saj je poletno pripekanje sončnih žarkov zanj lahko uničujoče. Če v kupu zmanjka vlage, propadejo vsi mikroorganizmi, ki so odgovorni za pravilno razgradnjo organske mase.
Te mikroorganizme moramo zavarovati pred številnimi vremenskimi, klimatskimi tegobami. Posebno dandanes, ko so poletne nevihte vse hujše, veter vedno močnejši, zimski mraz pa pride ali tudi ne, je to še bolj pomembno.
Mesto za kompost mora biti zasenčeno, da komposta ne izsušuje in pregreva vroče sonce. Prav tako mora biti zavarovano pred močnimi vetrovi, ki kompost še dodatno in zelo hitro izsušijo. Na vrtu si izberemo kakšno večje drevo in zavetje okrasnih grmov. Namesto grmovnic pa lahko kompost varujejo koristne rastline, kot so visoki fižol izmenično s sladko koruzo, robide na visoki opori, ribezovi grmički in podobno. Lahko postavimo tudi ogrodje in nanj napeljemo lepe plezajoče okrasne rastline, enoletnice ali trajnice. Tudi okrasne in jedilne buče ali celo kumare bodo primerno zavetje za kompostni kup v poletni vročini.
Ne suh in ne moker
Kompostni material mora biti ves čas tako vlažen, da se sprijema, iz njega pa ob stisku v pesti ne sme teči. Izsuševanje preprečimo najprej tako, da je kup vedno dodatno prekrit z ustreznim senčnim materialom - vejami, koruznico, smrečjem, lesenim prepustnim pokrovom, deskami, nikakor pa ne s folijo. Če mislite, da je presuh, ga je treba zaliti.
Seveda ne sme biti suh, vendar je treba vedeti, da vsi mikrobi, ki so naši pridni delavci na kompostu, za svoj obstoj potrebujejo tudi zrak. Zato moramo poskrbeti, da bo kompostni kup tudi ves čas zračen. Temu služi prej omenjena drenaža. Plasti, ki jih nalagamo, ne smejo biti nikoli predebele. Kup vsaj enkrat poleti prezračimo. To naredimo tako, da z grabljami navzdignemo ves material, tudi tistega pri dnu, in ga poskušamo po najboljših močeh premešati. Če se začne iz kompostnika širiti vonj po gnilem, je skrajni čas, da se lotite dela.
Nikakor ga ne zdravimo z nasutjem apna ali njemu podobnih pripravkov. Zelo zanimiv se mi je zdel predlog, ki sem ga pred leti našla na internetu. Že med nalaganjem plasti naj bi mednje vsakih pol metra položili dve daljši palici, ki bi gledali iz kompostnika, kupa. Enkrat na mesec najmočnejša člana družine primeta ti dve palici vsak na svoji strani in čim bolj pretreseta. Enostavno – če kup ni prevelik, predvsem pa, če smo poskrbeli, da vanj ni preveč zatekala padavinska voda.
Za konec: kompostni kup je vedno prekrit z ustreznim materialom, ki je po možnosti naložen tako, da je na sredini višji, ob straneh pa nižji, da padavinska voda po večini z njega odteče.
