Koncert na Dravi: Kjer je še kulisa poezija

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
20.09.2020 04:00

Peter Andrej in njegovi muzikanti so s koncertom na Dravi povezovali levi in desni breg Maribora.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ko je tudi kulisa ena sama glasba
Bojan Tomažič

V Koblarjevem zalivu smo šli na splav in po Dravi odpluli proti Lentu. Kot so se pred desetletji flosarji iz Maribora, Ožbalta in Dupleka, ki so poudarjali, da naj se tradicija nadaljuje. Ne zaradi turizma, kot je leta 1988 razlagal vneti splavar Ivan Verboten, ampak zaradi nas. Muzika na splavu in ob reki je tudi lepa tradicija, ko se zasliši uglasbena poezija pesnikov, je to še poseben dogodek. In takšen spektakel je bil na videz čisto navadno brenkanje, božanje tipk in petje minulo soboto. Pesnik in kitarist Peter Andrej je s svojim spremljevalnim ansamblom, v katerem so klaviaturist Dejan Berden, kitarist Matjaž Dajčar in kontrabasist Gašper Žerjal, v živo predstavil izbrane pesmi mariborskih pesnikov, tistih, ki so in še povezujejo ljudi v mestu, ki simbolično in v resnici povezujejo levi in desni breg Drave.

Za projekt Levi in desni breg je uglasbil pesmi, ki so jih napisali Alenka Glazer, Erika Vouk, Bogdana Namestnik, Nina Medved, Mojca Andrej, Petra Kolmančič, Kristina Kočan, Danica Križanič Müller, Lidija Gačnik Gombač, Andrej Brvar, Janko Glazer, France Forstnerič, Bojan Sedmak, Željko Perović, Mojca Andrej, Teodor Lorenčič, Dragan Potočnik, Slavko Jug, Jože Kos, Tomaž Brenk. In glasbeno plutje se je začelo prav z Glazerjem, na katerega ruški kantavtor ves čas opozarja, nam ga pomaga odkrivati, Maribor z mosta je bila odlična za začetek. Sledile so Forstneričeva Ob reki, Biti v rodu Erike Vouk, Po dolgem času ljubezenska Andreja Brvarja, Pozabljaš, da pozabljaš Bojana Sedmaka, Andrejeva Elegija, Dežujva, Gosposka, mater si ozka, Franc Rihtarič in druge. Zvok je bil odličen, ambient čaroben in družba pesnikov, ki je vsak prispeval nekaj k združevanju, povezovanju, kaj še hočeš boljšega. Seveda še več takšnih in drugih koncertov, rečemo lačni glasbenega dogajanja, ki se ga je najprej lotil virus poenostavljanja, banalizacije, potem pa še covid-19 ...

Peter Andrej: "Če bi bil slovenski jezik tako razširjen kot angleščina, bi bili naši kantavtorji svetovne zvezde!"
Bojan Tomažič


Na Lentu je bil postanek, koncert na ladji, publika so bili tudi mimoidoči na obrežju. Potem je šlo v drugo smer. Proti toku, kot je pri ustvarjalnosti Petra Andreja pogosto. Glasbeno popotovanje s splavom po Dravi je bilo zadnje dejanje njegovega projekta Levi in desni breg, pesmi. "Vsaka reka ima dva različna bregova, Drava v Mariboru je zmerom delila še bolj, kot je to običajno," je izhodišče, na katero se je odzval. Ptice in pesniki so tisti, za katere reka ni ovira, ampak navdih. Seveda pri tem ne gre samo za Maribor, ampak za poziv k združevanju in medsebojnemu spoznavanju nasploh. Da nas globalizacija na zahodnjaški način ne izolira ob produktih multinacionalk.


Peter Andrej je s svojim Kantfestom izjemen promotor in spodbujevalec dobre glasbe z dobrimi besedili. Pravi, da so naši kantavtorji odlični, celo podobni našim kolesarjem na Tour de Franceu, se pošali. "Če bi bil slovenski jezik tako razširjen kot angleščina, bi bili naši kantavtorji svetovne zvezde!" Povezavo med glasbo in literaturo, ki traja že od pradavnine, goji s srcem. "Vedno sta bila glasba in beseda povezani na takšen način." Njegov kantavtorski angažma ga žlahtni. "Sprega pisane besede in glasbe je unikum, hkrati pa se izvaja in tako se ustvarja dogodek, torej smo že na meji z gledališčem, performansom in podobno." Pesniki šarmirajo na štiri oči, glasba še podvoji moč besede. S kantavtorstvom bi bilo mogoče preživeti, če bi živel od zraka, je grenka ugotovitev. Edino, kar je pevcem s kitarami uspelo, je da jim je svoj poklic uspelo spraviti na seznam poklicev ministrstva za kulturo. Za Maribor pravi, da je impulzivno mesto, včasih kolerično, prepolno nasprotij, a na koncu zelo širokosrčno. "Je en tak trmast upornik." Kot on in še mnogi, ki želijo mestu dobro.

Zdaj je na vrsti zvočni zid, uglasbitev in snemanje pesmi iz zadnje njegove knjige Skozi zvočni zid. "Ko bi le imela vsa kvalitetna poezija tako odličen glasbeni pendant," ob njegovih projektih reče Melita Forstnerič Hajnšek iz Večerove kulturne rubrike. Potem ko sem te dni v avtomobilu poslušal slovenske radijske postaje, tudi Prvi program Radia Slovenija, še sam pristavim. "Ko bi le glasbeni uredniki tako glasbo vrteli na radiu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.