Koreografinja Zala Pezdir: Ni lepšega od znanja željnih ljudi

Pred dnevi se je v Ljubljani končala mednarodna Poletna plesna šola 2023. Udeležencem je ponudila številne plesne klase in delavnice, ki so jih vodili domači in tuji plesni strokovnjaki. Med njimi je bila tudi Zala Pezdir, za katero ne vemo več točno, ali bi jo uvrstili med domače ali tuje, ker že 16 let živi na Švedskem. Letos je poučevala kar tri plesne seminarje (sodobni balet, balet 1 za deklice in progressing ballet technique). Za njo je čudovita plesna izkušnja, pravi, saj jo že dejstvo, da se nekdo v svojem prostem času odloči poglobiti neko znanje, navdušuje. "Ni lepšega od znanja željnih ljudi. V takšnem okolju je komunikacija lahka in tudi jaz se kaj novega naučim. Ko skupaj odpiramo obzorja in razvijamo razumevanje vzrokov in posledic," pojasni, da je ples svojevrstno razumevanje anatomije in s tem se plesalci lahko opolnomočijo z znanjem o svojem telesu.

Lansko leto je Zala na Poletni plesni šoli Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti učila prvič, sicer pa je v predajanju znanja že dodobra izkušena, saj redno poučuje tako v plesnih šolah kot na seminarjih.

"Živim na Švedskem in moje pedagoške izkušnje iz zadnjih 14 let se nanašajo predvsem na ta kulturni kontekst. Navajena sem delati s študenti in študentkami plesa, z otroki, z najstniki in najstnicami, pa tudi z odraslimi, ki se s plesom ukvarjajo ljubiteljsko. Poučevanje različnih populacij je izziv, ki se ga na začetku morda ustrašiš. Prisiljen si izstopiti iz cone udobja, prisluhniti in se nečesa novega naučiti. Jaz se zaradi tega, ker učim različne populacije, nivoje in konec koncev tudi plesne tehnike, saj poleg baleta poučujem tudi sodobni ples, ves čas učim tudi sama. Različni plesni konteksti generirajo različne odzive. Smo pa vsi ljudje. In zakaj bi osebo, ki se je odločila plesu posvetiti svoje življenje, obravnavala drugače kot osebo, ki si želi plesati v prostem času? In obratno." V dvorani pred njo je vedno oseba z unikatno telesnostjo, z zgodbo, z občutki in z lastnimi mislimi. Srečajo se in skupaj gradijo.

Plesalka ali koreografinja?

Biti plesalka ali biti koreografinja, kdaj preskočiti iz ene vloge v drugo? "Te meje v plesu so precej fluidne," odgovarja plesalka, ki je danes, kot rečeno, tudi koreografinja in učiteljica plesa. "Veliko bolj kot na primer v glasbi. Poznam glasbenike, ki se trudijo omehčati ločevanje med ustvarjanjem in poustvarjanjem, medtem ko smo v plesu te prehodnosti bolj vajeni. Ko pripravim material za uro baleta, vse vaje sestavim sama. Ko imam pred sabo plesalce in plesalke, ki bodo na odru telesili moje ideje, je pedagoško znanje, se pravi razumevanje procesov ponotranjanja nekega znanja, v našem primeru koreografije, izjemno priporočljivo. Ob tem so mi v veliko pomoč lastne izkušnje srečevanja s publiko." Zato tudi ona vsako leto vsaj enkrat stoji pred občinstvom. Še vedno ima kaj povedati kot plesalka, a ker sicer ni ekstrovertnega značaja, ji to predstavlja vedno izziv.

Zala Pezdir pa je tudi raziskovalka in kulturna antropologinja. Njen družboslovni študij jo je zaznamoval tudi kot plesalko in jo nekoč odpeljal na Švedsko. "Ples je človeški kulturni izraz, se pravi, da plesa, ki ne bi utelešal nekih družbenih vrednot, ni. Katere so vrednote, za katerimi stojim? To vprašanje imam ves čas pred sabo."

V svoji diplomski nalogi, ki jo je tudi opravljala na Švedskem, je raziskovala vezi med baletom in sodobnim plesom. "Želela sem raziskati odnose med baročnim plesom, ki je predhodnik baleta, baletom, ki je hkrati predhodnik in sopotnik sodobnega plesa, in sodobnim plesom. To je bila seveda preširoka tema in pozornost sem morala zelo omejiti. Tako sem pregledala uporabo rok v omenjenih plesnih tehnikah. Teoretično in praktično raziskovanje mi je predvsem veliko povedalo o spreminjanju družbenih vrednot zahodnega kulturnega prostora skozi čas. Hkrati pa na te omenjene plesne stile danes gledam skozi optiko dialektov. Če na primer na različne plesne stile gledamo skozi podobo jezika, vidimo ločnice. Ko pa zaznamo dialektalne razlike znotraj jezikov, mejniki med različnimi jeziki postanejo manj jasni. Jezikoslovci dobro poznajo rek "jezik je dialekt z vojsko in mornarico". Malce za šalo in malce zares, doda.

Izgubljeni prijatelj

Letos je bilo za Zalo prav posebno leto, čemur je botrovala prav nedavna Poletna plesna šola, ki je gostila številne plesne pedagoge iz tujine. Med njimi je bil tudi nekdo z Zali precej znanim imenom. "Med povabljenimi pedagogi sem opazila ime Sebastian Gomez-Lomez iz Španije, ki je vodil seminar senzorno-motornega prevzorčenja (sensory-motor repatterning). Ko sem malce površno preletela program poletne šole, me je njegova delavnica najbolj pritegnila. A nisem pomislila, da bi lahko bil ta Sebastian moj zelo dober prijatelj izpred 23 let - Sebastian Gomez! Najino prijateljstvo je bilo posebno, ker ga je prevevala sorodna ljubezen do plesa in še posebej do baleta. Sebastian je bil nevede eden od vplivov na mojo odločitev, da za diplomo iz etnologije in kulturne antropologije raziščem razloge in posledice družbenih predsodkov, ki moškim omejujejo vstop v baletno dvorano." Ta Zalina diploma je dobila univerzitetno Prešernovo nagrado. Z navdušenjem ob srečanju sta ugotovila, da se danes oba ukvarjata s plesom in da se gibljeta v zelo sorodnih svetovih, česar takrat, ko sta sodelovala, ni slutila.

Rojena Ljubljančanka je na Švedskem del neodvisne plesne scene, kjer včasih sodeluje z institucijami, včasih dela v lastni režiji. Trenutno ustvarja v Amsterdamu, s plesalko Manuelo Lucio Tessi nadaljujeta začeti duet Care/Repair/Repeat. To poletje jo v Sloveniji pričakujemo še konec julija na festivalu Plavajoči grad, kjer se bo z udeleženci mojstrske plesne delavnice spraševala, kaj je ples. Vprašanje jo po vseh letih plesa še vedno izziva. "Kljub temu da gre na prvi pogled za povsem drugačen pristop k plesu, je zame to kontinuum. V življenju ne morem početi samo ene stvari in to na na en in isti način, čeprav menim, da ponovitev omogoča poglobitev. Izlet drugam omogoča nova spoznanja. Potrebujem oboje."