Dovozna cesta
Leta 1932 so staro ulico v Melju med Meljsko cesto in glavnim kolodvorom poimenovali Dovozna cesta (podaljšek Einspielerjeve ulice), ker so po njej do glavnega kolodvora dovažali blago in ga z njega odvažali. Po nemški okupaciji leta 1941 so ime ponemčili v Zufahrt Strasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Dovozna cesta. Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
Ferlugova ulica
Leta 1930 so novo ulico na Pobrežju poimenovali Gregorinova ulica, po primorskem politiku Gustavu Gregorinu (1860-1942), ki je sodeloval pri pogovorih o nastanku jugoslovanske države leta 1918. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Falken Gasse (Sokolska ulica), po ujedah sokolih. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Gregorinova ulica. Leta 1947 so jo preimenovali v Ferlugovo ulico. Ivan Ferluga (1896-1944), inženir, se je po nemški okupaciji leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in postal sodelavec OF. Julija 1944 je bil kot talec ustreljen v Pamečah. Leta 1993 so zaradi gradnje Osnovne šole borcev za severno mejo podrli hiše v tej ulici in ulico ukinili.
Haloška ulica
Leta 1939 so novo ulico v Magdalenskem predmestju poimenovali Haloška ulica. Ker ob ulici ni bilo hiš, je Nemci po okupaciji leta 1941 niso vnesli v register preimenovanih ulic. Leta 1945 so ponovno uvedli ime Haloška ulica. Haloze so gričevnata pokrajina severovzhodne Slovenije. Na severu jo omejujeta Dravinja in Drava, na jugu in vzhodu državna meja s Hrvaško, na zahodu pa dolina Jelovškega potoka. Izvor imena Haloze ni popolnoma pojasnjen. Po eni razlagi naj bi izhajalo iz latinske besede colles, ki pomeni vinorodno gričevje, po drugi razlagi pa iz pokrajine, iz slovanske besede halonga. Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
Kolodvorska ulica
Čeprav so bile hiše v tej ulici zgrajene že konec petdesetih in v začetku šestdesetih let 19. stoletja, je bila ulica odprta šele leta 1887, ko so porušili zid, ki jo je ločil od Tegetthoffove ceste (Partizanska cesta), in odstranili ograjo, ki je zapirala dostop na Tappeinerjev trg (Trg Borisa Kidriča). Ker je ulica vodila na glavni kolodvor, so jo poimenovali Bahnhof Strasse (Kolodvorska cesta). Leta 1899 so ime spremenili v Bahnhof Gasse (Kolodvorska ulica), leta 1919 pa ga poslovenili v Kolodvorska ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Bahnhof Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Kolodvorska ulica. Leta 1982 so ulico priključili Trgu Borisa Kidriča in ime ukinili.
Kopernikova ulica
Leta 1923 so ob regulaciji Melja novonastalo ulico, vzporedno z Ulico kraljeviča Marka, poimenovali Kopernikova ulica, po poljskem naravoslovcu, utemeljitelju heliocentričnega svetovnega sestava Nikolaju Koperniku (1473-1543). Po nemški okupaciji leta 1941 so ime le ponemčili v Kopernikus Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Kopernikova ulica. V šestdesetih letih je ob industrijski izgradnji Melja ulica prenehala obstajati.
Korenova ulica
Leta 1967 so novo ulico v Kamnici poimenovali Korenova ulica. Marjan Koren (1926-1944) je bil gimnazijec v Mariboru. Po nemški okupaciji se je oktobra 1943 priključil partizanom na Pohorju. Julija 1944 je v spopadu z Nemci padel v Bresternici. Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
Kratka ulica (Pobrežje)
Leta 1929 so novo ulico na Pobrežju zaradi njene kratke dolžine poimenovali Kratka ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so ime le ponemčili v Kurze Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Kratka ulica. Leta 1989 so jo ob podaljšanju Nasipne ulice do Pobreške ceste ukinili.
Motherjeva ulica
Leta 1898 so novo ulico v Melju poimenovali Mother Gasse (Motherjeva ulica), po mestnem pisarju, ki je s svojo ženo Elizabeto leta 1348 ustanovil mariborski špital. Leta 1919 so ime poslovenili v Motherjeva ulica. Leta 1928 so del ceste ob brodu (pri šolskih sestrah) in tovarni Hutter priključili Motherjevi ulici. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Mother Gasse, maja 1945 pa ji vrnili slovensko ime Motherjeva ulica. Leta 1965 so jo ukinili, ker je postala del tovarniškega kompleksa Livarne.
Ozka ulica
Najstarejše ime za to ulico je bilo Kleine Herren Gässl (Mala gosposka uličica) iz leta 1648. Leta 1800 so jo preimenovali v Schwarz Gasse (Črna ulica). Leta 1919 so jo preimenovali v Jenkovo ulico, po slovenskem pisatelju Simonu Jenku (1835-1869). Po nemški okupaciji 1941 so jo ponovno poimenovali Schwarz Gasse, maja 1945 pa ji vrnili slovensko ime Jenkova ulica. Leta 1947 so jo preimenovali v Ozko ulico. Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
Petkova ulica
Leta 1967 so novo ulico v Brezju poimenovali Petkova ulica. Franc Petek (1885-1965) je bil politik in narodni delavec. Po končanem študiju medicine na Dunaju leta 1911 je kot zdravnik delal v deželnih bolnišnicah v Celovcu in Velikovcu. Po prvi svetovni vojni je bil član Narodnega sveta za Koroško, po plebiscitu leta 1920 pa eden vodilnih koroških slovenskih politikov demokratične, napredne usmeritve. Izdajal je list Koroški Slovenec, bil slovenski poslanec v koroškem deželnem zboru v letih od 1923 do 1934, predsednik Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, predsednik Sokolskega društva in v vodstvu Zadružne zveze. V času avstrofašističnega režima od leta 1934 do 1938 se je odpovedal političnemu delovanju, vendar je ostal izdajatelj slovenskega glasila. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji 1938. se je pri novih oblasteh zavzel za priznanje slovenske manjšine na podlagi njene državljanske lojalnosti. Na dan nemškega napada na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, so ga nacistične oblasti zaprle, nato pa mu je zdravniška zbornica prepovedala opravljati zdravniško prakso. Leta 1942 se je povezal z OF in po osvoboditvi maja 1945 postal predsednik OF za slovensko Koroško. Junija 1945 je izročil britanskim zasedbenim oblastem in koroški deželni vladi spomenico z zahtevami koroških Slovencev. Marca 1955 je bil med ustanovitelji Zveze slovenskih organizacij. Do odločitve štirih velikih sil glede mejnega vprašanja leta 1949 je podpisal vse zahteve do takrat še enotne slovenske politične organizacije po spoštovanju pravic koroških Slovencev do samoodločbe, nato tudi skupne zahteve obeh organizacij po narodni enakopravnosti na avstrijskem Koroškem.
Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
Premogovna ulica
V letih pred prvo svetovno vojno so novo ulico na Studencih, med Valvasorjevo ulico in Ruško cesto, poimenovali Kohlen Gasse (Premogovna ulica). Leta 1919 so ime poslovenili v Premogovna ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Kohlen Gasse, maja 1945 pa ji vrnili slovensko ime Premogovna ulica. Ime Premogovna je dobila zato, ker so po njej nekoč vozili premog k dravski črpalki. Leta 1940 so na zahtevo direkcije državnih železnic ulico razširili na strani, kjer je nekoč potekal kanal proti stari dravski črpalki. Leta 1971 so Premogovno ulico ukinili.
Robova ulica
Leta 1947 so staro pot v Brezju poimenovali Robova ulica, po pesniku, satiriku in časnikarju Ivanu Robu (1908-1943). V osemdesetih letih 20. stoletja so ulico pozidali in jo ukinili.
Skrita ulica
V šestdesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Novi vasi poimenovali Skrita ulica. Leta 1967 so jo ukinili in hkrati novo majhno ulico, skrito med hišami v trikotniku med Pekrsko cesto in Kalohovo ulico na Studencih, poimenovali Skrita ulica. Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
Trg Nikole Tesle
Leta 1980 so trg pred Visoko tehniško šolo, Srednjo tehniško šolo in Elektrogospodarskim šolskim centrom poimenovali Trg Nikole Tesle. Nikola Tesla (1856-1943), ameriški izumitelj srbskega rodu, je po študiju na tehniški univerzi v Gradcu in Pragi (nekaj časa pa je živel tudi v Mariboru) delal v Budimpešti in Franciji. Leta 1884 je odšel v ZDA in leta 1891 dobil ameriško državljanstvo. Sprva je delal s T. A. Edisonom, leta 1887 pa je zasnoval svoj laboratorij. Odkril je številne pojave v elektromagnetiki in jih praktično uporabil, to so na primer večfazni sistemi za prenos električne energije, vrtilno magnetno polje, transformator za pridobivanje visokofrekvenčnih izmeničnih tokov (Teslovi tokovi). Izboljšan indukcijski motor je njegov patent izmeničnega toka, ki ga je prodal G. Westinghousu, ta pa ga je prvič uporabil v hidroelektrarni na reki Niagara. Od leta 1890 je raziskoval visokofrekvenčne in visokonapetostne tokove in postavil temelje radijske tehnologije. V Koloradu je postavil radijski oddajnik z močjo 200 kW. Leta 1898 je izdelal model ladje, ki jo je na daljavo upravljal z elektromagnetnimi valovi. Ob stoti obletnici njegovega rojstva so po njem poimenovali enoto za gostoto magnetnega pretoka, tesla.
Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da trg ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in je ime ukinila.
Ulica pregnanih
Leta 1899 so del današnje Ulice heroja Jevtiča, severno od Meljske ceste v Melju, poimenovali Humboldt Gasse (Humboldtova ulica), po Aleksandru Humboldtu (1769-1859), nemškem naravoslovcu, enem od začetnikov moderne geografije in sorodnih ved. Leta 1919 so jo preimenovali v Erjavčevo ulico, po slovenskem pripovedniku in naravoslovcu Franu Erjavcu (1834-1887). Po nemški okupaciji so jo ponovno poimenovali Humboldt Gasse, maja 1945 pa ji vrnili slovensko ime Erjavčeva ulica. Ob odpravi dvojnega poimenovanja leta 1947 so jo preimenovali v Ulico pregnanih. Okupatorji, ki so aprila 1941 zasedli Slovenijo, so nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Načrta se je najprej lotil nemški okupator na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem. Samo v prvem in drugem preselitvenem valu je bilo med 14.612 izgnanci iz slovenske Štajerske kar 4434 Mariborčanov (30,3 odstotka) iz 1194 mariborskih družin. Tolikšno število Mariborčanov med izgnanci ne preseneča, če vemo, da je bila koncentracija izobražencev v Mariboru daleč največja na slovenskem Štajerskem, da je bil dotok primorskih Slovencev po prvi svetovni vojni v Maribor najmočnejši in da so hoteli nacisti prav v Mariboru najprej in najbolj temeljito odstraniti slovenstvo. V prvih transportih so bili skoraj izključno izobraženci s svojimi družinami.
Če se obravnavajo za izgnance tudi tisti (okoli 17 tisoč), ki so se pred izgonom rešili z begom na drugo zasedbeno območje, je bilo v izgnanstvu okoli 80 tisoč Slovencev.
Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
Ulica Ruške čete
Leta 1964 so novo ulico na Studencih poimenovali Ulica Ruške čete. Zametek ruške partizanske čete je bila skupina partizanov, ki se je po razkropitvi Štajerskega partizanskega bataljona konec leta 1941 zadrževala na Smolniku in so se ji priključevali novi borci. Do konca maja 1942 skupina ni opravila večjih akcij, izgubila pa je tri borce. Nato je kot četa opravljala diverzantske in sabotažne akcije, se spopadala z okupatorjevimi patruljami in preganjala njegove sodelavce. Delovala je na širokem območju, tudi v Mariboru. Septembra 1942 je uničila vojnogospodarski lesni obrat v Lovrencu na Pohorju in oktobra pri Pragerskem iztirila tovorni vlak. Kljub hudim udarcem, ki jih je dobivala od okupatorja, je imela učinkovito mrežo postojank in obveščevalcev, tako da je lahko delovala sama na zelo izpostavljenem območju. Novembra 1942 se je vključila v Pohorski bataljon. Tedaj je štela 19 borcev in štiri borke. Največ njenih partizanov je bilo z območja Ruš, iz Slovenskih goric in Slovenske Bistrice. Do aprila 1942 je bil njen komandir Miha Pintar - Toledo, za njim Jože Knifič, politični komisar pa Franc Osojnik. Petnajst partizanov Ruške čete je padlo 8. januarja 1943 pri Osankarici.
Leta 1998 je občinska komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da ulica ne izpolnjuje minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje, in jo je ukinila.
