Ste vedeli, da so veljali bradači ali trilje v antiki za nadvse prestižne ribe? In da je bil veliki progasti bradač vreden več od ribiča, ki ga je ujel, za še posebno velik primerek pa so bili stari Rimljani pripravljeni "plačati" kar tri sužnje? Takšne in podobne zanimivosti ponuja najnovejša knjiga morskega biologa prof. dr. Lovrenca Lipeja z naslovom Podobe iz modrine, v kateri avtor poglobljeno, a poljudno in nadvse slikovito predstavlja bogato zakladnico narave slovenskega morja.
Osnova za nadvse zanimivo, z žarom in širino napisano monografijo, s katero se dr. Lovrenc Lipej poklanja biodiverziteti v "naši mali lužici", kot se rad pošali, so bile njegove kolumne iz Primorskih novic, v katerih z bralci že več kot dve desetletji deli svoje poglede in dognanja o izjemni pestrosti življenja v slovenskem morju. "Tenkočutno in poljubno, vendar izjemno poglobljeno pisanje. To zmorejo le ljudje z veliko znanja," pravi urednik Primorskih novic Sašo Dravinec. Lipej je svoje kratke eseje o biodiverziteti morja, v katere je vtkal svoje lastne izkušnje in doživetja, nekoliko predelal in predvsem posodobil, publikacijo pa je izdal Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) Morska biološka postaja (MBP) Piran.
Nenavadna knjiga, polna zanimivosti
"Podobe iz modrine je nenavadna knjiga in redkost v slovenski naravoslovni publicistiki," je knjigo na pot pospremila dr. Patricija Mozetič, vodja MBP Piran, kjer kot raziskovalec deluje tudi dr. Lovrenc Lipej. "Gre za s številnimi dejstvi in zanimivimi podatki prepredeno knjigo, ki obravnava slovensko morje. Avtor je sprejel vlogo kronista, ki zapisuje dogajanja v času in prostoru, pogosto pa na koncu vsakega eseja na nevsiljiv način poda svoje mnenje o tematiki, ki jo obravnava. Knjiga pokriva številne vidike pojavov v slovenskem morju, a kljub vsemu je treba reči, da obravnava predvsem morsko biodiverziteto. V njej je veliko konkretnih avtorjevih pričevanj in dokazov o izjemni pestrosti slovenskega morja," v uvodu v knjigo poudarja Mozetičeva in še dodaja, da knjigo dodatno bogati avtorjev osebni pečat, ki se kaže med drugim v njegovi veliki razgledanosti in številnih izkušnjah. "Nekateri prispevki so prežeti tudi s humorističnimi dodatki in primeri iz mitoloških in pravljičnih pripovedk, kar bralca še dodatno pritegne."
Spužve so prihodnost, vir antibiotikov
O zares širokem diapazonu zanimanj dr. Lovrenca Lipeja, rednega profesorja za ekologijo na univerzah v Mariboru, Ljubljani in Kopru, občasno pa tudi v Novi Gorici - od filma in glasbe do športa, zgodovine, umetnosti, kulinarike ... -, se bralec lahko prepriča že pri prvi zgodbi.
Takole se začne: "Ste kdaj slišali za sivo ambro? Nadvse slikovito jo je v znani seriji Črni seznam (Black List) opisal glavni lik Red Reddington, sicer premeten, razgledan in inteligenten mednarodni zločinec, ki ga je izjemno upodobil James Spader. Na obisku pri prodajalcu dišav Reddington takoj prepozna sivo ambro in jo opiše: 'Ambra je pravo čudo. Prebavni sokovi kita glavača, dovolj močni, da razžrejo sipine kljune in ribje kosti. Na koncu velikanska pošast izloči voskasto packarijo v morje ... Kitovo bruhanje, dragocenejše od zlata.' Gre torej za nekakšne kepe, ki nastajajo v prebavnem traktu kita glavača (Physter macroecephalus) in jih ta izloča skupaj z žolčem v morje. Že od nekdaj, od starih Egipčanov dalje, so uporabljali ambro v dišavne in zdravilne namene, danes pa poskušajo ambro zamenjati s sintetičnimi nadomestki. Seveda ima naravna ambra zaradi svojih učinkovin na trgu (kot nas je podučil Red) visoko ceno."
Sredi krize, hujše od podnebne
Knjigo Podobe iz modrine so javnosti predstavili minuli petek. V konferenčni dvorani centra za obiskovalce Škocjanskega zatoka na Bertoški bonifiki pri Kopru se je zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili dr. Lipeju.
V našem morju imamo morske pse, kite, delfine, izjemno pestro množico organizmov, neverjetno število vrst
"Smo sredi krize, o kateri nihče ne govori, čeprav je hujša od podnebne, hujša od recesije, hujša od covidne krize ... To je največja kriza, ki jo imamo - kriza biodiverzitete. Zato je ta knjiga nekakšen poklon biodiverziteti in govori o vseh razsežnostih tega problema v slovenskem morju in drugod. Namenjena je tudi temu, da se lahko vsakdo, ki še dvomi o pestrosti življenja v tej naši kapljici slovenskega morja, lahko sam prepriča, da je naše morje bogato, da imamo v njem tudi morske pse, kite, delfine, izjemno pestro množico organizmov, neverjetno število vrst ... To ne pomeni, da smo nekaj posebnega in da je naše morje varno pred spremembami, lahko pa rečemo, da 'še vedno imamo' vse to," je poudaril Lovrenc Lipej.
A zdi se mu, da se v Sloveniji vendarle premalo zavedamo, da smo pomorska država. "Pred dnevi mi je kolega, ki se ukvarja z morskimi psi - ti so moja ljubezen -, povedal, da je na Češkem izšla knjiga o morskih psih. Čehi, ki nimajo morja, imajo knjigo o morskih psih. Slovenci, ki imamo morje, pa je nimamo. Tu nekaj ni v redu. Že belgijski kralj Leopold I. je rekel, da država, ki ima morje, ni majhna. Mi ga imamo, a se žal premalo zavedamo, da ga imamo in kaj vse nam ponuja."
Prav o tem govori prvo poglavje v knjigi, ki nosi naslov Spregledani darovi morja. "Morje ni samo vir hrane, nudi nam tudi - lahko bi rekli - ekološki servis, storitve, ki so v dobrobit človeku. V morju, denimo, najdemo veliko število različnih organizmov, o katerih sicer premalo vemo, vemo pa, da so zelo dobri filtratorji, nekakšne miniaturne čistilne naprave, ki lahko v rekordnem času prečistijo velike količine vode. Ali pa spužve, za katere so v zadnjih desetletjih ugotovili, da so izjemen vir bioaktivnih substanc, ki jim po domače rečemo antibiotiki. Spužve so prihodnost našega časa," je prepričan Lipej.
Knjiga obsega 248 strani in je razdeljena na 17 poglavij, ki si sledijo tako: Spregledani darovi morja, Zvezde na morskem dnu, Mehkužci z zgodbo, Izgubljeni sloves, Obrežno ribje bogastvo, Nesrečna imena, Nenavadne ribe, Tragični junaki, Pernati ribiči, Spremembe na pohodu, Nepovabljeni obiskovalci, Biogradniki, Varovani zakladi, Skrito očem, Zakladnica narave, Morje v meni in Varujmo zaklade. Dodana vrednost knjige so čudovite fotografije različnih avtorjev, med katerimi Lipej izpostavlja zlasti izjemnega fotografa Tihomirja Makovca, raziskovalca z NIB.
Že od dvanajstega leta ne je rib
Da je Lipejeva najnovejša knjiga dragocen dokaz o bogastvu življenja v slovenskem delu Jadranskega morja, njegove pisanosti in tudi spreminjanja, so na predstavitvi poudarili tudi Damjan Denac, predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Patricija Mozetič, dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), in Sašo Dravinec, urednik 7. vala, priloge Primorskih novic, ki je tudi povezoval sklepno dejanje predstavitve - pogovor z Lipejem in njegovo tesno sodelavko, tudi doktorantko dr. Martino Orlando Baruca in prijateljem, predavateljem na portoroški Turistici dr. Simonom Kermo.
Prisotni so izvedeli, da Lovrenc Lipej že od dvanajstega leta ne je rib, saj se jih je v otroštvu prenajedel (oče je bil namreč ribič in so bile ribe na jedilniku vsak dan); da mu je pri podvodnih raziskavah v veliko pomoč poseben potapljaški zvezek, saj bi si po poldrugi uri, kolikor običajno traja potop, težko vse zapomnil, če si ne bi zapisal; da njegova potapljaška sezona traja od maja do oktobra, poleti opravi tudi po tri potope na teden; da so podvodne fotografije, ki jih lahko občudujemo v knjigi, nastale običajno zadnje minute potopa, in še marsikaj zanimivega.
