Lasje nam lahko veliko povedo o nas. Način, na katerega jih strižemo, oblikujemo in barvamo, je odraz naše osebnosti. Toda lasje nimajo le estetske vloge. Opravljajo tudi veliko drugih pomembnih funkcij. Lasje in dlake nas denimo ščitijo pred izgubo toplote, medtem ko obrvi in trepalnice preprečujejo, da bi umazanija, prah, znoj in drugi tujki vstopili v naše oči. Lasje so lahko tudi odličen pokazatelj dogajanja v našem telesu. Sprememba njihove kakovosti in videza lahko nakazuje na prisotnost različnih bolezni. Če smo pozorni na njihov videz, nam lahko to veliko pove o našem zdravstvenem stanju.
Lasje oziroma dlake rastejo iz lasnih mešičkov (foliklov), ki so po različnih delih telesa. Rast las je zapleten proces. Različni mešički prehajajo skozi različne faze rasti. Prva je anagena faza oziroma faza aktivne rasti, ki v povprečju traja tri leta. Sledi katagena oziroma prehodna faza, v kateri se rast las umiri, traja pa približno tri do štiri tedne. Nato nastopi telogena faza oziroma obdobje mirovanja (hibernacije). V zadnji, eksogeni fazi lasje dokončno izpadejo. Na rast las lahko vplivajo številni dejavniki - od genetike in hormonov do prehrane in starosti.
Prekomerna poraščenost
Prekomerna poraščenost, ki ji pravimo tudi hipertrihoza, je stanje, za katero je značilna nenormalna rast dlak po vsem telesu. V večini primerov gre za odziv telesa na kakšno novo zdravilo, na primer na fenitoin, ki ga predpisujejo za zdravljenje epilepsije. Lahko pa so vzrok zanjo tudi bolezni, kot sta denimo anoreksija in aids. Nekatera bolezenska stanja povzročijo, da začnejo dlake rasti tudi na mestih, ki so običajno neporaščena. Pri novorojenčkih je lahko šop las na hrbtu znak za okvaro, poimenovano spina bifida occulta. Do te pride, če se vretenca v spodnjem delu hrbtenice ne oblikujejo pravilno in izbočeni hrbtni mozeg prekriva le koža. Vzroki za ta stanja še niso povsem jasni, zato ostaja uganka tudi to, zakaj izzovejo hipertrihozo.
Zdravje svojih las lahko preverite tako, da doma opravite preprost test z vlečenjem las.
Hirzutizem je stanje, za katero je značilna prekomerna poraščenost po moškem tipu, denimo po obrazu, trupu in okončinah. To je posledica hormonskega neravnovesja, predvsem prevelike količine moškega hormona testosterona, ki spodbuja rast dlak. Hirtuizem se pogosto pojavi pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS).
Izpadanje las
Lasje in dlake lahko začnejo tudi pospešeno izpadati in se tanjšati, zaradi česar jih je na določenih mestih telesa vse manj. Medicinski izraz za izpadanje las je alopecija. Ta je lahko omejena na določeno območje ali pa prizadene celo telo. Vzroki za alopecijo so različni, najpogostejši pa so glivične okužbe, slabokrvnost oziroma pomanjkanje železa, nizka raven ščitničnih hormonov in uživanje določenih zdravil, vključno s kemoterapijo. Hkrati je lahko povezana s starostjo, spolom in genetiko.
Moški tip izpadanja las oziroma androgena alopecija je posledica hormonskih sprememb v telesu, ki se začnejo pojavljati v zgodnji odrasli dobi. Glavni vzrok zanjo je hormon dihidrotestosteron (DHT), ki izhaja iz pretvorbe testosterona. DHT skrajša fazo rasti dlak in jih stanjša. Večina moških, ki jih prizadene androgena alopecija, pri sebi pospešeno izpadanje las opazi že v starosti 20 do 25 let.
Ženski tip plešavosti ima enake vzroke kot moška plešavost: genetiko in hormonska neravnovesja. Začne se lahko že po puberteti, vendar običajno napreduje počasneje kot pri moških. Lasje najprej postanejo tanki, nato ne morejo več zrasti tako dolgi kot nekoč. Vloga testosterona pri tem je bolj vprašljiva, čeprav bi lahko imel ta hormon vseeno nekaj opraviti pri tem, saj se začnejo lasje pri ženskah pogosteje redčiti v obdobju menopavze in po njej.
Izpadanje las je lahko tudi posledica njihovega vlečenja. S česanjem las v čop lahko poškodujemo lasne folikle ter s tem povzročimo izpadanje las. Nekateri ljudje si vlečejo ali pulijo lase iz navade. Tej motnji pravimo trihotilomanija. Če traja dlje časa, se lahko na lasišču sčasoma pojavi plešavost.
Zdravljenje težav s poraščenostjo
Ponovno rast las lahko spodbudimo že s tem, da začnemo zdraviti bolezen, ki je povzročila njihovo izpadanje. Pomagamo si lahko tudi z zdravilom, znanim pod imenom minoksidil. Gre za aktivno snov v zdravilu regaine. Sprva je bilo razvito za zdravljenje visokega krvnega tlaka, vendar se je kmalu izkazalo, da spodbuja tudi rast las. To utegne biti posledica njegovega neposrednega učinka na lasne mešičke ali boljše prekrvavitve lasišča.
Ena od možnosti je tudi presaditev las, pri kateri lase s predela zdravega lasišča prenesejo na plešavega. Izvajajo jo na dva načina - bodisi z več manjšimi presadki bodisi z enim večjim presadkom. Te odvzamejo s poraščenih predelov telesa pacienta, zato govorimo o avtotransplantaciji.
Včasih prisotnost dlak na vidnih predelih ni zaželena, zato so na voljo zdravila, ki ustavijo njihovo prekomerno rast. Poleg tradicionalnih metod odstranjevanja dlak lahko tedaj, ko je vzrok za pretirano poraščenost hormonski (denimo PCOS), posežemo tudi po kontracepcijskih tabletah in drugih zdravilih, kot je na primer, finasterid, ki regulirajo vpliv hormonov na rast dlak.
Preverite stanje svojih las
Zdravje svojih las lahko preverite tako, da doma opravite preprost test z vlečenjem las. Z roko zajemite majhen šop las (od 30 do 50 las) ter se s prsti pomaknite od korenov las do njihovih konic. Ni vam treba močno vleči - za izpad šibkega lasu je dovolj že nežen poteg. Potem preverite, koliko las je ostalo v vaših rokah. Običajno z enim potegom izpade las ali dva. Če vam v rokah ostane več kot deset las, vam verjetno izpadajo hitreje kot običajno. To utegne biti znak alopecije, čeprav lahko točno diagnozo postavi le dermatolog. Slednji bo tudi preveril, ali je izpadanje las posledica kakšne resnejše zdravstvene težave.
Spremembe glede poraščenosti niso samo posledica staranja ali načina njihovega urejanja, ampak tudi različnih vzorcev rasti las in dlak ter njihovega izpadanja. Vsekakor je dobro, da opazujete svoje telo ter se pravočasno odzovete na morebitne spremembe.
- Dan Baumgardt, višji predavatelj, Fakulteta za fiziologijo, farmakologijo in nevroznanost, univerza v Bristolu.
