Na TV prihaja igrano-dokumentarna serija v osmih delih: Umori na Slovenskem

Osem izrazov iz besednjaka policajev kriminalistov je osem naslovov za osem oddaj, ki jih bomo lahko v prihajajočih četrtkovih večerih spremljali kot igrano-dokumentarne epizode serije Inhumanum: Umori na Slovenskem. Naslovi jasno govorijo, da gre za nečloveška ravnanja človeka - in to v naši neposredni bližini. "Na svetu več kot 464.000 moških, žensk in otrok vsako leto umre zaradi umorov in ubojev. Nasilne smrti so v porastu. Namen oddaj je prikazati okoliščine umora kot najhujšega krvnega delikta in s podrobno analizo v sodelovanju s strokovnjaki odgovoriti na vprašanja v zvezi z umori. Vse pomembnejše družbeno vprašanje je, kako bi lahko preprečili te najhujše krvne delikte." Takšne so strnjene misli, s katerimi je produkcijska hiša Perfo v koprodukciji s TV Slovenija v svet poslala svoj končani projekt.

Začne se z Metodom Trobcem, ki je moril konec šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. "Epizoda o Trobcu, imenovana Nasilje, je tudi edina v seriji, kjer so osebe poimenovane z imenom in priimkom. V ostalih smo se iz spoštovanja do žrtev in njihovih sorodnikov temu izognili. Zgodbe so anonimne." Janez Krušič je novinar Televizije Maribor in je pri seriji sodeloval kot novinar, ki vodi intervjuje, brskal je po arhivih časopisov in televizijskih hiš, analiziral njihove prispevke, slišimo ga tudi kot moderatorja, ki pojasnjuje prikazovano dogajanje oziroma rekonstrukcijo dogodka.

Nekoč bolj diskretno poročanje

Ker nekateri primeri, s katerimi se posamezne epizode ukvarjajo, segajo daleč v preteklost, medtem ko so drugi stari komaj dobro desetletje ali dva, je Krušič zasledil tudi, da se je poročanje slovenskih medijev o kriminalnih dejanjih sčasoma spreminjalo. "Nekoč je bilo poročanje o najhujših kriminalnih dejanjih zelo diskretno in formalno, s kraticami vpletenih, nobenih celih imen. Moram reči, da s pridobivanjem informacij ni bilo težav, saj so naše dokumentacije res dobro založene. Sem pa opazil to razliko, kako se danes o tem poroča veliko bolj senzacionalistično. Mislim, da najmlajši primer, ki ga obravnavamo, sega v leto 2005 ali 2006." Igrane rekonstrukcije so izvirne, sicer pa ublažene zaradi brutalnosti dejanj. Videli bomo tudi primer Silva Pluta in umor Ivana Krambergerja leta 1992.

Avtor in scenarist televizijskega projekta je pravnik Boštjan Brezovnik, koscenarist in režiser pa Igor Zupe, ki smo ga do zdaj poznali kot režiserja glasbeno-dokumentarnih filmov. Ustvarjalci serije, ki je bila posneta med lanskim aprilom in julijem ter bila prvič javnosti predstavljana na Grossmanovem festivalu v Ljutomeru, želijo objektivno prikazati vse razsežnosti in posledice, do katerih privede dejanje umora. Prav zaradi teh razsežnosti je v nastajanju serije sodelovalo okoli tristo ljudi, med drugim predstavniki policije, forenziki, preiskovalci, pravniki, sodni izvedenci, tožilci, duhovniki ... "Najbolj intenzivno smo sodelovali s kriminalistično policijo in forenzično ekipo, saj smo za osnovo vsake zgodbe potrebovali njihove posnetke, dokaze, kadre, veliko jih je privolilo tudi sodelovati v igranih prizorih. Kako njihovo delo poteka, so nam in tako tudi gledalcem pokazali tudi zaposleni v laboratorijih sodne medicine, kjer je bilo prvič kameram dovoljeno posneti obdukcijo," pojasnjuje Krušič.

V igranih prizorih v večjih vlogah nastopajo tudi profesionalni igralci Ludvik Bagari, Timon Šturbej, Marko Mandič, Tamara Avguštin, tudi novinarka Katarina Matejčič. Svoje srečanje z Metodom Trobcem pa bo v seriji opisala naša največja filmska zvezdnica Milena Zupančič. "Večinoma pa v prizorih sodelujejo amaterski igralci, ki so opravili super delo. Režiser Igor Zupe jih je res dobro pripravil, razložil, kaj želi in kaj pričakuje od njih," še pojasni novinar, ki mu je bilo delo pri seriji velik izziv. Prizna tudi, da je zaradi krute vsebine bilo tudi naporno, kar je opazil celo pri igralcih, saj so bili po določenih čustveno intenzivnih prizorih videti zelo izčrpani. Včasih je bil samo zvok dovolj za srh na koži, nam je priznal.

Pravnomočno zaključeni primeri

Vsi obravnavani umori in njihove profesionalne rekonstrukcije temeljijo na sodnih spisih, kjer ni bilo prostora za fikcijo. Vsi primeri, ki jih bomo videli, so pravnomočno zaključeni in nekateri storilci še danes sedijo v zaporu, nekaj pa jih je zaporno kazen že prestalo. Snemanje je potekalo tudi v zaporu na Dobu, pripoveduje Janez Krušič, kjer so preverili, ali bi bil kdo od kaznjencev pripravljen govoriti pred kamero. "V spomin se mi je vtisnila izjava enega od storilcev, ki je govoril o svoji izkušnji pred trinajstimi leti. Rekel je, da je vzeti nekomu življenje tehnično enostavno, a živeti s tem in posledicami, pa ni."

Uradno se o drugi sezoni še ne govori, a možnost menda obstaja. Vsebina se kar sama ponuja. "Veliko smo razmišljali predvsem o tem, kaj se zgodi s človekom po prestani kazni, kakšen je proces socializacije. Tudi o tem, koliko je povratnikov. Odgovori na vse to verjetno tičijo tudi v tem, koliko so sami pripravljeni delati na sebi in kako dobro jih lahko strokovni delavci v zaporih pripravijo na življenje zunaj, sploh pa, da jih recimo ne zapopade maščevanje," razmišlja Janez Krušič, novinar TV Slovenija o seriji, ki jo bomo lahko prvič videli v četrtek zvečer.