Naša resničnost ni zgolj resničnostni šov

Zagotovo ste se kdaj vprašali, kako nastane svinčnik. Kako spravijo tisto tanko grafitno konico v leseno palčko? In ob tem sanjarili, kako zvrtajo tako tanko luknjico skozi tako tanek kos lesa in se ob filanju z grafitno palčko nič ne polomi. In potem ste na youtubu pogledali video, kako "zares" delajo svinčnike in razočarani ugotovili, da je svinčnik zlepljen iz dveh delov in da se v stroju, iz katerega letijo gotovi svinčniki, ne zgodi nobena magija. Niste si želeli tako realističnega prikaza, a ne?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Najraje bi si spet nadeli rožnata očala.
Mkc Maribor

In zagotovo ste doživeli mnogo neprimerljivo bolj krutih razočaranj in "resničnostnih udarov"; na primer če ste sanjarili o obljubljenih deželah, recimo gledali ameriške filme o "deželi svobodnih", potem pa ste prebrali naturalistični roman Johna Steinbecka Grozdi jeze oziroma Sadovi jeze (The Grapes of Wrath) in vas je "realnost" tako prikovala, da ste ostali brez besed in brez nadaljnjih iluzij. Obubožana kmečka družina potuje proti Kaliforniji, k obljubljeni prihodnosti, obirat pomaranče. Ekonomski in naravni determinizem tako obračuna z njimi, da mi kot bralci dokončno izgubimo sleherno iluzijo, da bi lahko bilo tudi drugače. Pisatelj, ki tako naturalistično opiše zgodbo svojih junakov, nam brezkompromisno vzame sanje; tako je, ni prostora za fantazijo.

In ko smo se iz zgodovine umetnosti učili o naturalističnem slikarstvu, smo se vprašali, zakaj nekdo sploh slika takšne motive, tako resnične in tako vsakdanje, da so bolj resnični od resničnosti same? Zakaj takšen motiv sploh pritegne zanimanje slikarjev in čemu se moramo ljudje nato o tem še učiti za maturo? Naturalizem ne pokaže lepote življenja in sveta, ne razpira prostora za sanjarjenje, a hkrati ne vzbuja groze, ampak bolj vzbuja občutke sprijaznjenja, da je to to, takšen je svet, ko snamemo rožnata ali kakšna druga očala. Popolna deziluzija.

Ni pa naturalizem samo umetniška smer. Tudi to, da z vojaško prisilo v Belorusiji prizemljijo letalo, z namenom da aretirajo beloruskega kritičnega blogerja, tudi to je naturalizem. Tako "realen" dogodek, da preseže našo domišljijo o možnih dogodkih v različnih zamisljivih scenarijih. Tudi to, da na Poljskem uvedejo politično "nadmoč" nad sodniki, tudi to je naturalizem, dogodek, ki resničnost sodobnih avtokratskih sistemov prikaže v več kot realističnem tonu. In tudi to, da SDS in NSi predlagata izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali program stranke Levica, ker naj bi bilo njeno delovanje protiustavno, in z namenom, da bi to stranko eliminirali iz političnega prostora, tudi to je naturalizem, realizem torej, ki šokira s svojim realizmom. A je res mogoče, da živimo v svetu, kjer se takšne stvari "zares" dogajajo? V Belorusiji, na Poljskem, v Sloveniji?

Ne, naturalizem niso nagci na divji plaži, neobrite noge moderne ženske ali iz blata zgrajena eko pasivna hiša. Naturalizem so dogodki, ki so tako šokantno resnični, da sploh ne vemo, ali naj verjamemo, da so resnični, ali ne. No, verjemimo, resnični so. Naturalizem je realizem, ki je tako realističen, da mu že skoraj težko verjamemo. Najraje bi si spet nadeli rožnata očala, da bi sploh prenesli resničnost, a to ne bo pomagalo, raje pogosteje sedimo na kolo, podpisujmo peticije ter hodimo na referendume in volitve, ker naša resničnost ni zgolj resničnostni šov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.