Včasih so psihologi "ta dobri", včasih pa "ta slabi"

Včeraj smo sodelavci iz nevladnih organizacij v pisarnici v eni poslovni stavbi v Ljubljani delali na nekem projektu. Nenadoma pride v pisarno, skozi špranjo pod vrati, majhen kuščar. Vsi za trenutek otrpnemo, tudi kuščar, nakar zbeži. Spomni me na kuščarja, ki ga je pred kratkim v intervjuju za Večer omenila psihiatrinja Dernovškova. Govorila je o tako imenovanem reptilskem delu možganov, o primarnih in samodejnih reakcijah in funkcijah, s katerimi se odzivamo na ogrožajoče situacije. Ljubkovalno je to središče našega primitivnega načina odzivanja na stres poimenovala "kuščar".
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Kadar se na stres odzivamo po nareku kuščarja, ne da se z njim malo "pogovorimo", se sprožajo občutki in telesni odzivi, ki si jih v dani situaciji morda ne želimo in ki na dolgi rok lahko vodijo v bolezni. Naš kuščar nam sicer hoče dobro, ko nas opozori na nevarno situacijo in nam pravi "Beži!" ali "Otrpni!" ali "Bori se!", a ta poenostavljeni odziv (večinoma) ni primeren za naša kompleksna življenja.

Vsak pri sebi ve, kako se kaj razume s svojim kuščarjem, ko mu ali ji kdaj pa kdaj takole nepričakovano prismukne skozi zaprta vrata. In pomembno vprašanje je, kaj počneta družba in država s tistimi, ki se s svojimi kuščarji res zelo slabo razumejo. Psihologi so osebe, ki se znajo pogovarjati z našimi dušami (psyche - duša in logos - govor), torej se verjetno znajo pogovarjati tudi z našimi kuščarji ali pa nas učiti, kako naj se mi pogovarjamo z našimi kuščarji. So, med drugim, nekakšni prevajalci ali bolje tolmači med "človeščino" in "kuščarščino".

Včasih so psihologi "ta dobri" (good guys). Ljudje v čustveni stiski, ki se s svojim kuščarjem ne znajo dovolj dobro uskladiti za pravo mero nekontroliranega "reptilskega" odzivanja, lahko najdejo pri psihologih (sploh če so ti še specializirani kot psihoterapevti) primerno podporo, da se, kolikor je le mogoče, prilagodijo na okoliščine, v katerih živijo in ki jih spravljajo v stisko. Psiholog ne more spreminjati okoliščin (ker ni aktivist), ampak ljudi prilagaja na okoliščine, ki jih ni mogoče spremeniti, je kot adapter za voltažo. Ali pa jih spodbuja, da se umaknejo ali ne silijo več v okoliščine, ki jih spravljajo v stisko, pa naj gre za stiske, ki se nanašajo na zasebno ali službeno življenje. Z nekaj sreče in veliko truda bo tak človek odslej živel bolj kakovostno življenje in morda postal aktivist.

Včasih pa so psihologi "ta slabi" (bad guys). Svoje prevajalske veščine za "človeščino" in "kuščarščino" uporabljajo za to, da svetujejo komercialistom in marketingarjem, kako najbolje ljudem prodati produkte, tako da za nakup prepričajo njihove kuščarje. Ali pa kadrovnikom v podjetjih svetujejo, kako pritisniti na ljudi, da bodo čim bolj produktivno delali, tako da se za "notranji nadzor" najame prav njihove kuščarje. Ali pa avtokratom svetujejo, kako naj ljudi v času epidemije ohranjajo v stresu ravno dovolj, da bodo kuščarji po malem ves čas aktivni, a tako na tiho, da jih nihče ne bo opazil, ko smuknejo skozi špranjo pod vrati. Da bodo ljudje utrujeni in apatični od konstantnega stresa in bebavo veseli ob majhnih sprostitvah ukrepov. No, ko pa manipulantom stvari uidejo izpod kontrole, takrat se zgodijo nemiri in nasilne vstaje in takrat se odslovi tolmače "kuščarščine" in se naročijo vodni topovi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.